Sporazum o sodelovanju med strankami koalicije s stranko Levica je bil po zapletih nazadnje le podpisan, po pričakovanjih pred sejo državnega zbora, na kateri je bila, s pomočjo glasov Levice, potrjena novela proračunskega zakona.

Sporazum o sodelovanju med Levico in koalicijo sicer ni bil podpisan prej zaradi zahtev Levice, naj premier Marjan Šarec iz kabineta umakne spornega državnega sekretarja Damirja Črnčeca, znanega po svojih hujskaških proti-imigrantskih izjavah. Kljub temu da Šarec tega ni storil, je Levica nazadnje privolila v podpis sporazuma, vendar ga je za nekaj časa ponovno odložilo vztrajanje Socialnih demokratov, naj se vanj doda nekaj dopolnil. Tudi več ostalih strank pa je izrazilo kritiko, da se je sporazum usklajeval predvsem z Listo Marjana Šarca, in to brez njihovega sodelovanja.

A kot rečeno, je do podpisa z vsemi koalicijskimi strankami nazadnje le prišlo, in sicer brez dodatkov, ki so jih predlagali Socialni demokrati. Te pozicija Levice vse bolj skrbi, saj bolj dosledno izvaja socialdemokratsko politiko in se jim s tem zažira v volilno bazo. Poslanec SD Matjaž Han je sploh bridko komentiral, da s tem podpisom Levica dobiva večji vpliv oziroma z njegovimi besedami “višji status” od koalicijskih Socialnih demokratov. Odnos je ponazoril s prirejeno biblijsko priliko o vrnitvi izgubljenega sina. »Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsake 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...«. 

Matjaž Han za naša vprašanja ni imel časa, saj smo ga zmotili med kosilom. Ali je bilo zaradi podpisa sporazuma z Levico kaj boljše ali pa morda bolj grenko kot ponavadi nismo izvedeli.

Poleg Matjaža Hana pa so do podpisa sporazuma o sodelovanju z Levico, pričakovano, kritični v Gospodarski zbornici Slovenije. Nasprotujejo predvsem dvigu davka na dobiček, dvigu socialnih prispevkov in pa tako imenovanemu insourcingu, s katerim želi Levica zagotoviti zaposlitev predvsem čistilk in varnostnikov, ki trenutno oskrbujejo državna poslopja, njihovo delo pa praviloma posredujejo privatni servisi. V Gospodarski zbornici ta ukrep označujejo za “nacionalizacijo”. Kot zelo sporno označujejo tudi višje financiranje javnega zdravstva, ki je po njihovem mnenju že sedaj dovolj visoko. Ukrepi, ki bi izboljšali socialno varnost državljanov, bodo, po izračunih Zbornice, stali 1,4 milijarde evrov, kar metaforično primerjajo z oklestenjem in požaganjem zelenega drevesa, ki je slovensko gospodarstvo.

Podobno so do podpisa sporazuma, predvsem tega, kaj prinaša za zdravstvo, kritični v Novi Sloveniji. Njihova poslanka Iva Dimic je komentirala problematičnost podpisa sporazuma.

Izjava.

Povedala nam je, kakšne rešitve sama predlaga za zdravstvo.

Izjava.

Na očitke Gospodarske zbornice o finančni nevzdržnosti sodelovanja z Levico se je že odzval Marjan Šarec, ki je zagotovil, da se bo podpisane zaveze uresničevalo le v primeru, da bodo finančno vzdržne. Mnenje poslanske skupine Liste Marjana Šarca podaja poslanka Jerca Korče.

Izjava.

Korče komentira še kritiko Gospodarske zbornice.

Izjava.

Levica na naša vprašanja do zaključka redakcije ni odgovorila. Velja omeniti, da - kar se tiče javnega zdravstva - sporazum predvideva:

- reformo upravljanja v javnem zdravstvu

- vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema nabave materialov in opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tujino in v največji možni meri izključeval posrednike

- uvedbo zdravstvenega centa na trošarine: na alkohol, tobak in sladke pijače

- vključitev tistih zobozdravstvenih storitev, ki so bile doslej neupravičeno plačljive, v osnovno košarico pravic iz OZZ

- vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje - v obvezno zdravstveno zavarovanje je potrebno vključiti tudi tiste prebivalce, ki tega zaradi trenutnega statusa nimajo in se lahko po pomoč zatekajo zgolj v pro bono ambulante. Nenazadnje pa koalicija s podpisom izkazuje pripravljenost za legalizacijo konoplje v medicinske namene.

Problematično pa je, da sporazum v veliki meri uporablja dokaj nedefiniran jezik obljub, ki dopušča mnogo prostora interpretaciji. Kot je bilo na primer vidno včeraj, ko se je odbor državnega zbora za zunanjo politiko zavzel za politiko miru in nevmešavanje, ki je zapisana tudi v tem dokumentu, ter istočasno izrekel podporo samooklicanemu predsedniku Venezuele Juanu Guaidoju. Podobno držo koalicije je pričakovati tudi na preostalih področjih.