Tranzicijska kalvarija nekoč največjega filmskega studia v nekdanji Jugoslaviji, Avala filma, se je z njegovo prodajo zaključila včeraj. Kupil ga je beograjski konzorcij Film way, za katerim stoji ameriški in francoski kapital, kar je sprožilo celotedenske proteste zainteresirane javnosti. Ena od glavnih zahtev protestnikov in kritične javnosti je bila, da naj se iz prodaje izvzame filmski arhiv, ki premore 641 originalnih kosov in je eden najobsežnejših arhivov v svetovnem merilu. Jugoslovanska kinoteka, skrbnik filmskega sklada Avala filma, je na gospodarskem sodišču skušala neuspešno doseči začasni izvzem prodaje sklada. Tako je pravica z razpolaganjem s filmskim arhivom velikega zgodovinskega in kulturnega pomena prešla v privatne roke. 

Avala film je bil prodan za dobrih osem milijonov evrov, kar je znatno nižja cena od ocen njegove dejanske vrednosti, ki se gibljejo od trideset milijonov evrov dalje. Večji del vrednosti predstavljajo zemljišča v lasti Avala filma, kar vzbuja dvome o nameri novih lastnikov o nadaljevanju filmske produkcije, saj se mnogi bojijo, da bodo raje prodali zemljišča kot vlagali. 

O privatizaciji Avala filma smo se pogovorili z direktorjem Jugoslovanske kinoteke Radoslavom Zelenovićem in filmskim scenaristom Dimitrijem Vojnom.