Revizionistična restitucija
Poljski parlament je sprejel predlog zakona, ki bi lahko ob svoji uveljavitvi popolnoma razvrednotil zahteve za vrnitev lastnine ali odškodnine judom, povezane s holokavstom oziroma z obdobjem druge svetovne vojne. Če zakon prestane obravnavo v senatu ter ga podpiše poljski predsednik Andrzej Duda, upravnih odločitev po izteku določenega roka ne bo mogoče več izpodbijati. Rok pa odvisno od primera znaša od deset do trideset let. Zakon bi po utemeljitvi poljskega zunanjega ministrstva odpravil goljufije in nepravilnosti, ki so se pojavljale pri postopkih vračanja lastnine. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da morebitna nova ureditev nikomur ne onemogoča vlaganja civilnih tožb z namenom pridobitve odškodnine.
Postopke vračanja judovske lastnine in posesti, ki so bile zasežene med obdobjem holokavsta, je na Poljskem v letih po drugi svetovni vojni najprej onemogočala nacionalizacija. Z osamosvojitvijo pa je Poljska postala edina država v Evropski uniji, ki na področju restitucije lastnine ni imela urejene zakonodaje ー vračanje in izplačevanje lastnine je v ostalih državah Evropske unije zakonsko urejeno na podlagi dokazanega oškodovanja, država pa je posledično primorana izplačati odškodnino oziroma izplačati vrednost odtujene lastnine. Pojasni britansko-izraelski politolog Paul Gross.
Novi predlog zakona torej uvaja največ tridesetletni rok na možnost izpodbijanja sodne odločitve. Tako se lahko zgodi, da so denimo v začetku devetdesetih let vložili zahtevek za restitucijo, kasneje dobili zavrnjeno odločbo, a se nanjo niso pritožili. Če bi se danes, več kot tri desetletja po poljski osamosvojitvi, na zavrnjeno odločbo želeli pritožiti oni ali njihovi potomci, pa zaradi poteka roka za pritožbo tega več ne bi mogli storiti. Ker je od holokavsta preteklo že več kot 80 let, bi ob sprejetju zakona v devetdesetih odstotkih primerov zahtev rok za uveljavitev pritožbe že potekel, ocenjuje Gross.
Zaradi dolgotrajnosti pravnih postopkov bo rok teh ob uveljavitvi zakona že pretekel, zaradi česar poljskemu predlogu zakona v židovski skupnosti in Izraelu izrecno nasprotujejo, izpostavi novinar izraelskega časnika Haaretz, Amir Tibon.
Ob odzivih Izraela in judovske skupnosti so predstavniki poljskega zunanjega ministrstva zatrdili, da Poljska, citiramo, "nikakor ni odgovorna za holokavst, grozoto, ki jo je nemški okupator zagrešil tudi nad poljskimi državljani judovskega rodu". Kljub poljskemu zatrjevanju, da zakon bolj dosledno ureja postopke, ki so bili pogosto izrabljeni, so razlogi za sprejetje zakona ideološki, saj poljska vlada s tovrstnimi zakoni sprevrača zgodovino, meni Tibon.
Nova izraelska vlada se je na poljski manever odzvala precej drugače kot nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je imel z evropskimi desničarskimi voditelji, kot je poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, tesne vezi. Nova vlada pod vodstvom sionističnega nacionalista Naftalija Bennetta in njegovega koalicijskega partnerja, zunanjega ministra Yairja Lapida, ki bo vodenje vlade prevzel po dveh letih mandata, je do poljske antisemitske politike zavzela manj diplomatsko stališče.
Netanjahu se je leta 2018 celo pogajal s poljsko vlado, ko je ta sprejela podoben zakon, ki kriminalizira obtoževanje Poljske za grozote holokavsta. Poljska vlada je tako iz zakona črtala člen, ki za kršenje zakona predvideva zaporno kazen, razloži Gross.
Kljub temu da je Ameriška komisija za mednarodno svobodo veroizpovedi v svojem poročilu Poljsko označila za državo, ki se najslabše spopada z antisemitizmom, pa gre po mnenju Amirja Tibona predvsem za zgodovinski revizionizem.
Izraelskim kritikam na račun poljskega zakonskega predloga je nekaj dni kasneje sledilo skrunjenje 67 grobov na židovskem pokopališču v poljskem mestu Bielsko-Biala, kar nakazuje na antisemitsko retoriko poljske vlade, razloži Paul Gross.
Poljsko so zaradi predloga zakona kritizirale mnoge mednarodne judovske institucije in tudi ameriško zunanje ministrstvo, ki jo je celo pozvalo k umiku predloga. Aktivna vključitev ZDA, kakopak na stran Izraela, bi lahko močno vplivala na prihodnost izraelsko-poljskih odnosov. Več Tibon.
Izraelski zunanji minister Yair Lapid je Poljakom dejal, da morajo zaradi zakona boga prositi za odpuščanje. O tem, ali bo odpuščanje resnično potrebno, pa bo odločal poljski senat.
Dodaj komentar
Komentiraj