Rožljanje z odstotki

Rožljanje z odstotki

Oddaja
27. 2. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Izjava

O spremembi obdavčitve dohodka na kapitala in hujskaštvu proti podjetnikom
 / 4. 9. 2018

Tako je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj pred slabega pol leta opisal bolečine podjetnikov ob podpisu koalicijske pogodbe, ki je omenjala vključitev kapitalskega dobička v osnovo za izračun dohodnine - torej efektivno povišanje obdavčitve kapitala za najpremožnejše. Če je takrat bolelo izrazoslovje, se utegne zdaj ta klofuta materializirati in udariti po denarnici. Finančni minister Andrej Bertoncelj je namreč predstavil predlog davčne reforme, ki med drugim predvideva tudi dvig obdavčitve kapitalskih dobičkov, čeprav ti še vedno ne bodo vključeni v osnovo za dohodnino. Batagelj je komentar predlagane reforme za ta prispevek zavrnil.

Višanje obdavčitve kapitala pa ni edini ukrep v predlagani reformi. Predlog hkrati znižuje obdavčitev dela v sredini dohodninske lestvice, oziroma, kot rada izpostavi vlada, za tako imenovani razvojni ali inženirski kader, ki naj bi bil gonilo gospodarskega razvoja.

Pričakovano so predlog reforme v delu, ki davčno razbremenjuje delo, podprle delodajalske organizacije, ravno tako predvidljivo so kritične do dviga obdavčitve kapitala, ki je v Sloveniji sicer podpovprečna. Podobno stališče zavzema stranka NSi, ki hkrati reformi očita premajhno ambicioznost. Na drugi strani ideološkega spektra Zveza svobodnih sindikatov zaenkrat molči, saj čaka na uradni predlog. Gredo pa reforme v smeri, ki jih zagovarja največje sindikalno združenje. Levica - zunajkoalicijska partnerica vladajoče koalicije, ki je predlagala povišanje obdavčitve kapitala in s tem povzročila čustvene bolečine podjetnikov, se je prav tako zavila v molk.

Zdaj pa k stvari. Predlagana reforma niža obdavčitev v drugem in tretjem dohodninskem razredu, ki zadeva ljudi s prihodki od malo pod povprečno plačo do več kot dvakratnika povprečne plače - višina zavisi od olajšav, do katerih je posameznik upravičen. Prav tako viša splošno olajšavo, ki zadeva vse in povišuje višino regresa in dodatka za delovno uspešnost, ki bosta še oproščena prispevkov oziroma izvzeta iz dohodninske osnove. Ekonomist Bine Kordež uvodoma izpostavi očitno, ki pa se kljub temu pri razpravi o davčni obremenitvi dela pogosto izgubi.

Izjava

Pri razpravah o davčni obremenitvi plač v Sloveniji je že kar ponarodelo prepričanje, da so te pri nas nadpovprečno obremenjene. A kot pojasni Kordež, to ne drži.

Izjava

V Obrtno-podjetniški zbornici razbremenitev plač pričakovano podpirajo. Ta se jim zdi nujna predvsem za zajezitev bega možganov v tujino. Pojasnjuje predsednik zbornice Branko Meh.

Izjava

A kot rečeno, obremenitev plač v bližini povprečne v Sloveniji ni nadpovprečno glede na ostale države Evropske unije. Nadpovprečna je le obdavčitev najvišjih plač. Teh pa večinoma ne prejemajo inženirji, temveč predvsem menedžerski kader.

Izjava

Poleg tega, kot pojasnjuje Kordež, obdavčitev tudi ne predstavlja take razlike, da bi zaradi nje možgani bežali v tujino. Bolj kot v davkih je problem v produktivnosti.

Izjava

Jožef Horvat iz Nove Slovenije razbremenjevanje prihodkov od dela pozdravlja. Hkrati pa opozarja, da dodaten zaslužek delavcev iz tega naslova ni bogve kako visok.

Izjava

Ob tem bo povišica, ki bi jo zaradi davčne reforme prejela večina delavcev, še manjša.

Izjava

Predlog Nove Slovenije gre sicer v smeri razbremenjevanja ljudi s še višjimi dohodki. Predlagajo znižanje najvišje dohodninske stopnje in uvedbo socialne kapice, četudi to ne cilja na tako imenovani razvojni kader.

Izjava

Drugo področje, v katerega posega predlagana davčna reforma, pa je obdavčitev kapitala. Ta gre v smeri tistih predlogov, ki so pred slabega pol leta razburili podjetnike. V Obrtno-podjetniški zbornici temu pričakovano nasprotujejo.

Izjava

Predlog finančnega ministrstva tozadevno uvaja dve spremembi. Ena je povišanje davka na dohodek pravnih oseb - znanega tudi kot davek na dobiček - druga pa povišanje davka na kapitalske dobičke fizičnih oseb.

Izjava

Pri davku na kapitalski dobiček fizičnih oseb - torej v primeru, da si lastnik izplača dobiček in ta ne ostane v podjetju - predlog dviguje stopnjo s sedanjih 25 na 30 odstotkov. Še vedno pa bo ta obdavčitev končna in ne bo vključena v osnovo za dohodnino, kar je predlagala koalicijska pogodba, ki je podjetnike spravila na okope pred slabega pol leta.

Do zdaj je tudi veljalo, da je obdavčitev kapitalskih dobičkov postopoma padala z dolžino obdobja, ko si posameznik lasti kapital. Tako je po petih letih stopnja obdavčitve padla s 25 na 15 odstotkov, nato pa z daljšanjem obdobja padala vse do nič odstotkov po 20 letih. Po predlagani reformi bi bila najnižja stopnja še vedno 15 odstotna. Kordež to ocenjuje kot ustrezno.

Izjava

Pri davku na dobiček pa predlog reforme predvideva njegovo postopno zvišanje s trenutnih 19 odstotkov na 22 odstotkov leta 2022. To bi bilo bližje povprečju Evropske unije, ki znaša še pol odstotka več. Kordež pa izpostavlja, da bi morali razmisliti tudi o davčnih olajšavah, ki mnogim podjetjem omogočajo, da plačujejo mnogo manj ali celo nič davka.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness