Rubež iza čoška

Veseli december se začenja in za uvod je z veselimi ukrepi poskrbela vesela vlada na včerajšnji dopisni seji. Razprava je tekla o veseli Slovenski tiskovni agenciji, krajše STA, ki pa je po mnenju vlade še preveč vesela! V imenu uravnoteženja in prerazporeditve veselja od veselih k manj veselim, ali pa tudi ne, se je vlada odločila, da na predlog urada za komuniciranje, krajše UKOM, preneha financirati STA. Tej tako grozi letni izpad dohodka v višini približno dva milijona evrov, kar predstavlja približno polovico vseh prihodkov družbe. Vladne odločitve pa niso veseli v Društvu novinarjev Slovenije, krajše DNS. Pojasni predsednica društva Petra Lesjak Tušek:

Izjava

S čim pa si je vesela STA prislužila tak ukrep? Uradni razlog: direktor STA kljub večkratnim pozivom ni poslal želene dokumentacije Ukomu. Zvedavi direktor Ukoma Uroš Urbanija je želel vedeti, koliko STA plačuje svojim delavcem in kakšne pogodbe s področja tržne dejavnosti sklepa, pa tudi, zakaj je intervjuju z reperjem Zlatkom namenjenih več besed kot srečanju premierja Janeza Janše z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Kdor sodeluje, je sokriv, za intervju pa sta več kot očitno potrebna vsaj dva. V imenu doslednosti je tako ministrstvo za kulturo ukinilo financiranje tudi reperju Zlatku. Več o dopisovanju z Ukomom pove Bojan Veselinovič, direktor STA:

Izjava

Zvedavega Urbanije tako niso zanimale zgolj uredniške odločitve glede samih novic, temveč tudi odločitev odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj, da se podpiše pod pismo 22 odgovornih urednikov. V njem so pripadniki medijev opozorili na napade, ki se vrstijo nanje od različnih pripadnikov trenutne oblasti, in poudarili vlogo medijev pri obveščanju ljudi v času epidemije. Prav tako so izpostavili škodljivo spreminjanje medijske zakonodaje. Kakšno vlogo je pismo igralo za STA, pojasni Veselinovič:

Izjava

V tretjem delu serije zvedavih dopisov pa je Urbanija začel povpraševati po poslovnih podatkih STA. Te naj bi na Ukomu potrebovali za določitev višine financiranja agencije, ki jo predvideva zakon. Več o zakonu kasneje, sedaj pa sledi Veselinovičev opis tretjega dela komunikacije med STA in Ukom:

Izjava

Čeprav STA deluje že od osamosvojitve, je lasten zakon dobila šele leta 2011. Ta med drugim ureja odnos med državo in agencijo, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Da tiskovna agencija spada pod državno okrilje, še zdaleč ni unikat, saj podobno velja tudi drugod po svetu. Več o tem Veselinovič:

Izjava

V prvi alineji tretjega člena Zakona o Slovenski tiskovni agenciji piše, da je Republika Slovenija edini ustanovitelj in družbenik STA, družba pa je ustanovljena za nedoločen čas. Tretja alineja tretjega člena pa se glasi: “Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA.” Poslovni načrt sprejme nadzorni svet družbe na podlagi predloga direktorja STA. Zakon torej državo obvezuje k financiranju agencije, zato se je smiselno vprašati, ali ni odločitev o zaprtju denarne pipice morebiti protizakonita. Svoje mnenje pove Lesjak Tušek:

Izjava

A kaj, ko je vlada tako rekoč že prenehala financirati STA. Več o tem Veselinovič, ki pojasni tudi strukturo financiranja agencije, vključno z njeno tržno dejavnostjo:

Izjava

Izjave z Ukoma nam do konca redakcije ni uspelo pridobiti. Komunikacija očitno ni njihova močna plat.