S socialnimi stanovanji nesocialno
Državni zbor je z 52 glasovi proti šestindvajsetim sprejel novelo stanovanjskega zakona. Izhodiščni namen novele, ki jo je ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca v javno obravnavo poslalo že aprila, je uresničitev odločbe ustavnega sodišča, v skladu s katero mora država lastnikom denacionaliziranih stanovanj zagotoviti pravico do dobička. Po amandmajih zdaj sprejeta novela določa tudi, da lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije daje ugodna posojila lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Sprememba stanovanjskega zakona uvaja še tričlansko upravo stanovanjskega sklada.
Državni zbor je na današnji seji potrdil tudi odlok o strategiji upravljanja državnih naložb, ki prav tako zadeva stanovanja. Po odloku bo Slovenski državni holding na Družbo za svetovanje in upravljanje, krajše DSU, prenesel nepremičnine in zemljišča, primerna za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Državni holding je nepremičnine in zemljišča podedoval od Družbe za upravljanje terjatev bank, tako imenovane slabe banke, katere nepremičninsko premoženje je takrat obsegalo 208 enot. Takšna rešitev je sicer v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki je predvidevala prenos teh zemljišč na republiški stanovanjski sklad. Kako spremembe prvoomenjenega, torej stanovanjskega zakona spreminjajo vlogo republiškega stanovanjskega sklada, predstavi Maša Hawlina iz Zadrugatorjevega Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Delovanje in vlogo republiškega stanovanjskega sklada v slovenski stanovanjski politiki natančneje opiše sogovornica. Kot pojasnjuje, še ni znano, kakšna bo njegova nova vloga, saj še ni jasno, s koliko sredstvi bo sklad razpolagal.
Direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec pojasnjuje, da so spremembe zakona šele pogoj za bistvene spremembe stanovanjske politike.
Kljub stanovanjski krizi v Sloveniji Remec dosedanje delo stanovanjskega sklada ocenjuje kot dobro, optimistično pa zre tudi v prihodnost, saj napoveduje dosego zastavljenih ciljev glede gradnje javnih stanovanj.
Ob uresničevanju odločitve ustavnega sodišče odločba uvaja prehodno obdobje desetih let, v katerem bodo sedanji najemniki, če nimajo drugega ustreznega stanovanja, lahko ostali v denacionaliziranih stanovanjih in plačevali enako neprofitno najemnino kot doslej. Lastniki bodo lahko zaračunavali administrativno določeno tržno najemnino, razliko med dozdajšnjo in tako določeno tržno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 bodo lahko lastniki prosto določali najemnino in najemniki jo bodo morali plačevati v celoti. Teh stanovanj je okrog 500. Njihov položaj pojasni Hawlina.
Prav zaradi uvedbe prehodnega obdobja, v katerem je za vsaj začasno zagotovitev socialne varnosti najemnikov najemnina še omejena, so v opoziciji spremembi zakona nasprotovali. Po njihovem mnenju je zakon tako še vedno neustaven, saj lastniki svoje pravice do dobička ne uresničujejo takoj v popolnosti. Poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek je svoj glas proti na seji argumentiral takole ...
Novela spreminja tudi sestavo vodstva sklada, ki sta ga do zdaj vodila direktor in nadzorni svet. Po novem bo po zgledu državnih d.o.o.-jev stanovanjski sklad vodila tričlanska uprava. Trenutni direktor Črtomir Remec do konca mandata ostaja na čelu sklada kot član in predsednik uprave.
Odlok o strategiji upravljanja državnih naložb, ki nekdanja stanovanja slabe banke prenaša na DSU, predvideva, da v javnih stanovanjih pod DSU-jevo upravo najemnina ne bo neprofitna, ampak stroškovna. Zamejena bo glede na donos na investicije družbe v stanovanje, ki je določen na največ tri in pol odstotka. O problematičnosti stroškovne najemnine pri javnih stanovanjih je več povedala Hawlina.
Spreminjanje stanovanjskega zakona, kakor se ga vlada in parlament za zdaj lotevata, ne prinaša izboljšanja stanja na najemniškem trgu, uresničitev odločbe ustavnega sodišča pa ga potencialno še poslabšuje. OFFsajd zaključimo z mnenjem sogovornice o tem, kaj bi dejansko morali spremeniti.
Dodaj komentar
Komentiraj