Sejem litovske apolitičnosti

Aktualno-politična novica
25. 11. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Litovski parlament, imenovan sejem oziroma – kot se njegovo ime glasi v litovščini – Seimas, je Ingrido Šimonyte potrdil za novo predsednico vlade. Za nekdanjo finančno ministrico in predsedniško kandidatko je v 141-članskem sejmu glasovalo 62 poslancev, deset jih je bilo proti, 41 se jih je glasovanja vzdržalo. Kar 28 poslancev se seje ni udeležilo; povečini razlog tiči v okužbah z novim koronavirusom, ki so državo zajele v drugem valu, zaradi česar je po glasovanju sejem za teden dni tudi zaprl svoja vrata.

Imenovanje Šimonyte mora potrditi še predsednik Gitanas Nauseda, kar pa bo glede na to, da jo je za premierski položaj predlagal sam, le formalnost. Šimonyte uradno sicer ni članica nobene stranke, se je pa v preteklosti kot neodvisna kandidatka za politične funkcije potegovala z zaledjem krščanskodemokratske Domovinske unije. Stranka jo je med drugim podprla na lanskih predsedniških volitvah, kot vodilna kandidatka pa se je profilirala tudi pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, ki jih je dobila Domovinska unija. Osvojila je 50 poslanskih sedežev, 19 več kot v prejšnjem sklicu, in s tem napovedala konec vlade Sauliusa Skvernelisa, prav tako politika brez strankarske članske izkaznice, ki je vodil koalicijo Zveze kmetov in Zelenih, socialdemokratov ter krščanskodemokratske manjšinske stranke Poljakov.

Pogovarjali smo se z Vytautasom Bruverisom, novinarjem in političnim komentatorjem časopisa Lietuvos Rytas, in ga povprašali, kaj je razlog, da vodilne funkcije v državi zasedajo neodvisni politiki, ki so se odločili, da se ne podajo v strankarske vode.

Izjava

K uspehu neodvisnih kandidatov, ki imajo podporo v etabliranih političnih strankah, pripomore tudi volilni sistem, ki velja pri parlamentarnih volitvah v Litvi. Gre za kombinacijo večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. 71 poslancev je v svojih volilnih enotah izvoljenih po sistemu absolutne večine, kar pomeni, da mora kandidat za svojo izvolitev v prvem krogu dobiti več kot polovico vseh glasov, sicer se dva kandidata, ki sta v volilni enoti dobila največ glasov, pomerita še v drugem krogu. Preostalih 70 poslancev je izvoljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, pri čemer celotna država predstavlja eno volilno enoto.

Bodočo litovsko vlado bo sestavljala koalicija treh strank, že omenjene Domovinske unije in dveh liberalnih strank, Svobodne stranke in Liberalnega gibanja, ki imajo v sejmu skupaj 74 poslancev, torej zagotovljeno večino treh glasov. Če usmeritev Domovinske unije razkriva že drugi del celotnega imena stranke – litovski krščanski demokrati – je pri drugih dveh ta bolj arbitrarna. Za boljšo ilustracijo tako povejmo, da sta obe stranki članici ALDE-ja, Zavezništva demokratov in liberalcev za Evropo v Evropskem parlamentu, pri čemer pa za progresivnejšo velja Svobodna stranka. Sestavlja jo namreč struja, ki se je po korupcijskih škandalih in zapletih glede lanskih lokalnih volitev lani poleti odcepila prav od Liberalnega gibanja, kar se jim je pri nagovarjanju skupne baze liberalnih volivcev obrestovalo.

Izjava

Svobodna stranka bo v koaliciji, ki v nasprotju s prejšnjo predstavlja obrat h konservativejšim stališčem, zastopala najbolj liberalne poglede, pri čemer pa bo zaradi sorodnosti z Liberalnim gibanjem šlo zlasti za diferenciranje od koalicijskega partnerja-nasprotnika.

Izjava

Kljub temu da bo Domovinska unija v koaliciji imela dominantno vlogo, nedavna burna zgodovina med Svobodno stranko in Liberalnim gibanjem na dolgi rok nedvomno predstavlja vidik vladne nestabilnosti. Šimonyte se bo s takšnimi in drugačnimi strankarskimi prerivanji v koaliciji hočeš nočeš morala soočati, kakor se je na svoji neodvisni politični poti pač naučila.

Izjava

Litva se ob menjavi oblasti ne sooča samo s slabimi epidemiološkimi razmerami, temveč tudi s prizadetim gospodarstvom in nezaposlenostjo. Denarja, ki bo za okrevanje po pandemiji covida-19 nujno potreben, ni, zato bo vlada morala najti načine, kako v državo, ki je v evroobmočje vstopila relativno pozno, leta 2014, pripeljati svež kapital.

Izjava

Državi bi se prileglo tudi bolj množično udejstvovanje na volitvah. Volilna udeležba je bila druga najnižja od razglasitve neodvisnosti od Sovjetske zveze leta 1990 – v prvem krogu je znašala okoli 50 odstotkov –, nanjo pa ni vplival le novi koronavirus.

Izjava

Ključna ugotovitev današnjega OFFsajda je tako torej predvsem težnja k nestrankarski politiki – politiki, ki ima na sebi čim manj političnega, česar so v Litvi očitno že siti. Vendar se zdi, da se ob oblikovanju šibkih vlad stabilnosti njihovega političnega prostora ne piše nič dobrega.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness