Siolski Jančičar
Pisalo se je leto 2006, ko je bila na oblasti prva Janševa vlada in se je obetala radikalna preobrazba slovenske medijske krajine. Lastniški delež države v številnih slovenskih medijskih hišah namreč vladi omogoča vpliv na imenovanje vodilnih kadrov. Po tem, ko je z mesta predsednika uprave družbe Delo odstopil Tomaž Perovič, ki ga je nadomestil Danilo Slivnik, je ta za novega odgovornega urednika predlagal Petra Jančiča - dotedanjega Večerovega urednika notranjepolitične redakcije. Jančiča je podprlo 17 novinarjev časopisa Delo, 133 pa jih je bilo proti.
Situacija je danes podobna. Tretjič je na oblasti Janez Janša, ki je že dober teden po nastopu funkcije premierja novinarje RTV Slovenije in Slovenske tiskovne agencije obtožil lažnega poročanja o vladi in nepravočasnega poročanja o poteku epidemije. Seveda pri tem ni pozabil opomniti na domnevno preveliko število zaposlenih na RTV. Vrača pa se tudi Peter Jančič, tokrat je prevzel mesto odgovornega urednika portala Siol.net, sicer v posredni lasti Telekoma. Kot že leta 2006 njegovega imenovanja zaposleni novinarji tudi tokrat ne odobravajo. Od 42-ih se jih je glasovanja udeležilo zgolj šest, od katerih sta mu podporo izrekla dva. Okoliščine v medijski hiši Delo pred in po Jančičevem prevzemu uredništva pojasni urednica spletnega portala Oštro Anuška Delić, nekdanja novinarka Dela.
Nasploh smo s težavo prišli do sogovorcev, ki bi bili o današnji temi pripravljeni kaj povedati. Morebiti je kriva avtorjeva nekompetentnost, morebiti pa potencialnim sogovorcem tema preveč smrdi. Kakor koli že, Delić opiše razmere na Delu med Jančičevem urednikovanjem.
Ena izmed tarč vlade - to je takratnega uredništva - je bil takratni Delov dopisnik z Dunaja Matija Grah. Leta 2007 je bil odpuščen, domnevno zaradi nesposobnosti, morda pa zaradi kritičnega stališča do ravnanja zunanje politike s slovensko manjšino v Avstriji.
Kljub temu da je imel polne roke dela z odpuščanjem novinarjev, je Jančič konec leta 2007 našel čas za ustanovitev in vodenje Združenja novinarjev in publicistov, ki naj bi nastalo z namenom “uravnoteženja medijskega prostora” kot protiutež Društvu novinarjev Slovenije. Med enakomislečimi podpisniki ustanovne izjave se je znašel tudi takratni novinar Slovenskih novic, sedanji vršilec dolžnosti odgovornega urednika Dela Bojan Budja. Ta je sicer od Jančiča zahteval umik svojega imena, saj naj k podpisu ne bi podal soglasja. Delić svari, da so pred nami podobni časi.
Portal Siol.net je v lasti podjetja TSmedia, d. o. o., to pa v lasti Telekoma Slovenije, ki je v 62-odstotni državni lasti. Lastniško strukturo pojasni novinarka časopisa Finance Petra Sovdat.
Medtem Sovdat opozarja, da prav medijski del Telekoma povzroča največje finančne težave družbe. Ta bi brez Planeta in Siola ob razrastu komunikacijske industrije verjetno poslovala z veliko večjim dobičkom.
A vodstvo Telekoma uspešno pluje s polnimi jadri interesov vsakokratne vlade. Tudi tokrat se je pragmatično prilagodilo novi vladi, tako kot pred dvema letoma, ko je na oblast stopil Marjan Šarec.
Glede na vse povedano imenovanje Jančiča ni niti nenavadno niti nepričakovano, je pa bržkone zaskrbljujoče. Leta 2006 je dopisnik Dela iz Moskve Boris Čibej za Medijsko prežo, projekt Mirovnega inštituta, primerjal Janševo podreditev medijev s Putinovo. Ker je bila takrat Slovenija že članica EU in Nata, se zahodni mediji ob dogajanje niso kaj dosti obregnili, še zdaleč pa ne v taki meri, kot so očitke metali ruskemu predsedniku. Ta je nato pridobil “badass” imidž, sploh ko so po internetu začele krožiti slike, na katerih jezdi medveda in ob tem razkazuje svojo izklesano postavo. Mogoče bo primerjava Janša-Putin sedaj toliko bolj na mestu v luči pomena besede “siol” v singapurski različici pogovorne angleščine, ki jo prosto prevajamo v “zajeban, zajebana” - v dobrem smislu, seveda.
Offsajd sta politično kadrovala Virant in vajenec Andrej.
Dodaj komentar
Komentiraj