Sporazum spuščanja standardov

Sporazum spuščanja standardov

Aktualno-politična novica
11. 12. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

Evropska unija in Japonska sta po štirih letih končali pogajanja o novem trgovinskem sporazumu. Gre za največji trgovski sporazum, ki ga je kdaj sklenila Evropska unija. Države, vključene v sporazum, skupaj obvladujejo tretjino globalnega bruto domačega proizvoda in združujejo šeststo milijonov ljudi. Sporazum usklajuje zakonodajo obeh partnerk z namenom, da bi preko poenotenja standardov za izdelke olajšal že tako rastočo medsebojno trgovino. Trgovina med Evropsko unijo in Japonsko, šesto najpomembnejšo trgovsko partnerko EU, se namreč vsako leto povečuje. V okviru sporazuma bo EU umaknila 99 % svojih carin na izdelke japonskega porekla, medtem ko bo Japonska umaknila 92 % svojih carin, med drugim na izdelke, kot so evropsko vino in siri. Evropska komisija ocenjuje, da bo sporazum najbolj vplival na evropsko prehrambno in na japonsko avtomobilsko industrijo. Evropa bo namreč v naslednjih sedmih letih ukinila 10-odstotno carino na japonske avtomobile. Partnerki bosta tudi lažje sodelovali na javnih razpisih druga druge. Sporazum bo po potrditvi evropskega parlamenta predvidoma začel veljati leta 2019.

Evropska komisija je poudarila, da je dogovor dokaz zavračanja protekcionistične politike. Predvsem Japonska je do sedaj z visokimi carinami ščitila domačo industrijo, sploh kmetijstvo. Kritiki pa izpostavljajo predvsem nevarnost poenotenja regulacije, ki bi lahko pripeljalo v nižanje standardov. Za enotnost standardov bodo skrbele delovne skupine, v katerih običajno sedijo predstavniki kapitala. Lora Verhecke iz organizacije Corporate Europe Observatory predstavi tako imenovano regulatorno sodelovanje.

izjava

Evropski standardi se razlikujejo od Japonskih. Evropska unija ima na primer zahtevnejše standarde za avtomobilsko varnost, medtem ko je Japonska strožja do aditivov v hrani. Lora Verheecke predstavi nekaj dosedanjih razlik med standardi partnerk.

izjava

Skrbem o nižanju standardov kakovosti se pridružujejo tudi okoljske organizacije. Jürgen Knirsch iz organizacije Greepeace opozarja, kako je sporazum zamudil zlato priložnost, da bi preprečil nelegalno sečnjo lesa za izvoz iz ogroženih gozdov Evropske unije.

izjava

Ta trgovinski sporazum pa je prvi, ki vključuje oznanilo o zavezanosti Pariškemu podnebnemu sporazumu. Jürgen Knirsch pa pojasnjuje, da dogovor ne vsebuje konkretnih ukrepov in sankcij za zmanjševanje globalnega segrevanja.

izjava

Na področju javnih storitev sporazum uvaja tako imenovani negativni seznam. To pomeni, da so tržne vse storitve, ki niso izrecno izvzete. Prav tako je onemogočena ponovna nacionalizacija privatiziranih storitev. Problematiko tega in vlogo privatizacije v sporazumu pojasni Lora Verheecke.

izjava

Dogovor spodbuja k izmenjavi digitalnih informacij o posameznikih in podjetjih med EU in Japonsko. Trenutna Evropska zakonodaja pravi, da morajo informacije o evropskih državljanih ostati na evropskih strežnikih. Problematičnost prenosa tovrstnih podatkov pojasni Ante Wessels, član Fundacije za svobodno informacijsko infrastrukturo.

izjava

Izmenjava informacij bo potekala tako med državnimi kot med zasebnimi podjetji. Kako bo izmenjava informacij vplivala na posameznike in podjetja, razjasni Ante Wessels.

izjava

Na področju intelektualne lastnine sporazum vključuje tako imenovano načelo največjih ugodnosti. To pomeni, da morata Japonska in Evropska unija investitorjem ponuditi vsaj tako ugodne pogoje, kot jih investitorjem iz drugih držav v okviru drugih sporazumov. Zakaj je to problematično, povzame Ante Wessels.

izjava

Iz sporazuma pa je izpadel mehanizem o urejanju sporov med vlagatelji in državami. Japonska namreč do zaključka pogajanj ni pristala na evropski predlog mednarodnega investicijskega sodišča. Evropska unija želi vzpostavitev stalnega sodišča, ki bi urejalo spore med vlagatelji in državami, Japonska pa je zadovoljna s trenutnim načinom začasnih ad hoc sodišč. Evropski pravniki in aktivisti opozarjajo, da sta tako stari kot predvideni novi sistem reševanja sporov ugodna predvsem za velike korporacije.

Vsak trgovinski sporazum, ki vključuje sistem reševanja sporov med investitorji in državami, morajo v Evropski uniji potrditi tudi nacionalni parlamenti vseh držav članic. Tovrstno odločanje je v primeru sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado zakasnilo njegovo uvedbo. Da bi se izognili zapletom, sporazum z Japonsko zaenkrat ne vključuje mehanizma reševanja sporov. Več Lora Verheecke.

izjava

Lora Verheecke za zaključek izpostavi, da Evropska komisija s sprejemanjem prostotrgovinskih sporazumov prehiteva demokratične procese.

izjava

Offsajd sta pripravila Gea in vajenec Matija.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Evropska unija ima na primer zahtevnejše standarde za avtomobilsko varnost, medtem ko je Japonska strožja do aditivov v hrani. +
Japonska je ze kakih 10 let nazaj uvazala res ogromne kolicine hrane. japonci NE pridelajo vsaj 80% hrane, ki jo potrebujejo, ce se dobro spomnim. znana zadeva. v Tokiu na primer nimajo prostora niti za zivet, kaj sele da bodo imeli kak vrticek.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.