Sproščanje dolga onesnaževalcev

Sproščanje dolga onesnaževalcev

Oddaja
15. 12. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Raziskovalna skupina Corporate Europe Observatory, ki razkriva vplive lobijev in korporacij na politiko Evropske unije, je izdala poročilo o programu strategije kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke. Od junija 2016 Evropska centralna banka v okviru kvantitativnega sproščanja odkupuje obveznice evropskih korporacij z namenom znižanja obrestnih mer, lajšanja dostopa do denarja in posledično, vsaj na papirju, gospodarske rasti. Vendar Evropska centralna banka ne objavlja podatkov o tem, katerih podjetij obveznice odkupuje.  Poročilo Corporate Europe Observatory tako razkriva, od katerih podjetij in v kakšnem obsegu je Evropska centralna banka kupila obveznice. Zneski, ki jih Evropska centralna banka vlaga v različna podjetja, ostajajo neznanka.  

Preden se posvetimo poročilu, prisluhnimo izjavi Urbana Sušnika, ekonomista z Gibanja za ekonomsko pluralnost, ki razloži posebnosti Evropske centralne banke v zvezi s kvantitativnim sproščanjem:

izjava: 

Vrnimo se k poročilu skupine Corporate Europe Obvervatory. Bistvo poročila predstavi njegov avtor Kenneth Haar:

izjava: 

Evropska centralna banka tako kupuje predvsem obveznice podjetij, ki se ukvarjajo z nafto in plinom, distribucijo električne energije in jedrsko energijo, avtomobilsko in letalsko industrijo, vlaki ter tudi s telekomunikacijami, hrano, kemikalijami, orožjem in gradbenim materialom. Na seznamu so tudi farmacevtska in poštna podjetja, pivovarne in celo podjetja iz sektorja igralništva in luksuznega blaga.

Več o spornih podjetjih s seznama razloži Haar:

izjava: 

Uradni kriteriji, po katerih Evropska centralna banka izbira podjetja za nakup obveznic, so izredno splošni. Podjetje mora delovati v evroobmočju, imeti mora pozitivno kreditno oceno in ne sme biti finančna institucija. Razen tega Evropska centralna banka ni razkrila svoje investicijske strategije in razlogov, zakaj investira ravno v prej omenjena podjetja. Kenneth Haar poskuša razumeti, zakaj se Evropska centralna banka posveča ravno tem, okolju škodljivim sektorjem:

izjava: 

V imenu Evropske centralne banke obveznice podjetij kupuje šest nacionalnih centralnih bank: španska, nemška, italijanska, finska, francoska in belgijska. Njihovi portfelji se razlikujejo po sektorjih, čeprav je zaradi odsotnosti podatkov o vsotah investicij nemogoče celostno govoriti o njihovi sestavi. Belgijska centralna banka na primer vlaga v pivovarne, nemška v domačo avtomobilsko industrijo, francoska banka v podjetja, ki si prizadevajo za privatizacijo vodnih virov. Vse banke pa vlagajo v energetska in infrastrukturna podjetja. Vpliv Evropske centralne banke na investicijske odločitve prej omenjenih šestih nacionalnih centralnih bank predstavi Kenneth Haar.

izjava: 

Evropska centralna banka ima tako očitno strategijo spodbujanja določenih sektorjev, ki pa je ne želijo razkriti. Gre za dolgoročen projekt, saj bodo podjetja obveznice lahko odplačevala do enaintrideset let. Evropska centralna banka tako dolgoročno podpira okoljsko škodljiva naftna, plinska in avtomobilska podjetja. Kenneth Haar nadaljuje s predvidevanjem, kaj bo Evropska centralna banka storila v primeru večje izgube vrednosti kupljenih obveznic.

izjava: 

Program kvantitativnega sproščanja, kot je razvidno iz podatkov o investicijah evropskih centralnih bank, koristi le velikim korporacijam. Sredstva programa pa niso dostopna malim in srednje velikim podjetjem. Za ta podjetja je proces izdajanja obveznic prezapleten in predrag. Kenneth Haar tako dvomi o smiselnosti tega ukrepa Evropske centralne banke.

izjava: 

Ti ukrepi Evropske centralne banke so tako hkrati v nasprotju z govorjenjem o nujnosti boja proti onesnaževanju okolja, spoštovanju delavskih pravic in v nasprotju z nazori Evropske unije o ključnem pomenu malih in srednje velikih podjetij.

O ekonomskih učinkih te politike še ni mogoče govoriti, učinki bodo vidni šele v daljšem obdobju. Glede na to, da so to dolgoročne naložbe, dane že tako zadolženim evropskim podjetjem, je mogoče, da bo marsikatero podjetje denar porabilo za razdolževanje in ga še dolgo ne bo investiralo.

Offsajd je pripravila vajenka Gea.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness