Stanovanje ni zastonj
Sloveniji se v bližnji prihodnosti obeta nova zakonodaja, ki načrtuje spremembe na področju stanovanjske politike. Do konca leta bodo namreč državnemu zboru predstavljena izhodišča za nov nepremičninski davek, ki med drugim predvideva regulacijo kratkoročnih najemov preko platform, kot so AirBnB in Booking. Poleg tega naj bi dodatno obdavčil prihodke z naslova oddajanja stanovanj in spodbudil uporabo do sedaj praznih stanovanj. Na Fakulteti za družbene vede sta tako potekali predstavitev in okrogla miza o rezultatih raziskave o stanovanjski problematiki v Sloveniji. Gre za prvo celovito anketo o stanovanjski oskrbi od leta 2005, njen cilj pa je bil odkriti spremembe in trende na področju stanovanjske problematike v Sloveniji. Na predstavitvi so bili prisotni predstavniki vlade, stanovanjskih skladov Republike Slovenije ter Mestne občine Ljubljana in nevladnih organizacij.
Ena od ključnih ugotovitev raziskave je, da se je delež Slovencev, ki živijo v hišah, od leta 2005 glede na podatke za leto 2024 zvišal z dobrih 55 odstotkov na dobrih 66 odstotkov. Več o tem razloži Mitja Hafner Fink, vodja projekta raziskave.
Trend Marko Peterlin z Inštituta za politiko prostora razlaga predvsem kot posledico neuspelih načrtov države glede stanovanjske politike.
Raziskava je ob tem pokazala tudi, da je delež lastništva stanovanj v Sloveniji precej visok, saj kar slabih 90 odstotkov vprašanih živi v lastniških stanovanjih. Delež oseb, ki živijo v najemnih stanovanjih, pa se je od od leta 2005 dvignil z okrog devet na okrog enajst odstotkov. Poleg tega je vse več indicev, da se bo delež najemnikov v prihodnjih letih povečal.
Raziskava ni spraševala zgolj po količini stanovanj, ampak tudi njihovi kvaliteti in zmožnosti stanovalcev, da jih vzdržujejo. Po navedbah Finka se je od leta 2005 delež tistih, katerih bivalni prostori so neustrezni, povečal predvsem med mladimi.
Na to, da bo lastniško stanovanje v prihodnosti privilegij vse manjšega števila ljudi, kažejo pričakovanja ljudi, ki se želijo preseliti iz svojih domov. Če jih je pred dvajsetimi leti kar devet od desetih pričakovalo, da se bodo preselili v lastno stanovanje, je teh danes manj kot šest od desetih. Skoraj tretjina pričakuje, da se bo selila v najemniško stanovanje. Ob tem pa delež tistih, ki načrtujejo selitev, ostaja relativno majhen in se drži ustaljenih poti s podeželja v mesto.
Profesorica s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Srna Mandič izpostavi pomemben vidik namere ljudi za selitev iz stanovanj v katerih živijo, ki je bil prisoten v raziskavi iz leta 2005.
Pri tem se tako poraja vprašanje, kako nameravajo država in pristojne institucije reševati stanovanjsko problematiko. Klemen Ploštajner, sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost, pristojen za področje stanovanjske politike, pri tem izpostavlja dejansko pomanjkanje koherentne politike na področju.
Spomnimo na cilj, ki ga je zastavila še vlada Marjana Šarca, da republiški stanovanjski sklad zgradi 10 tisoč javnih najemnih stanovanj. Stranka Levica, ki sedaj vodi pristojno ministrstvo, je pred leti kot cilj postavila 20 tisoč stanovanj do konca desetletja. Sedaj je to število cilj prihajajočega stanovanjskega načrta od leta 2025 do leta 2035. Potek te izgradnje komentira Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Kot meni direktor republiškega stanovanjskega sklada, pa bo morala biti, če želijo pristojni doseči visoko število novih javnih stanovanj, gradnja teh bolj ekonomična.
V anketi se je pokazalo, da se ljudje želijo izogniti najemu stanovanja. Razlog je predvsem negotovost, ki jo prinaša zlasti najem tržnih stanovanj. Tu zakon ščiti predvsem lastnike nepremičnin. O praksah, kot so veriženje kratkoročnih najemniških pogodb in neprijavljanje pogodb, ki omogoča evikcijo najemnikov, smo poročali že večkrat. Na ministrstvu menijo, da je po drugi strani najem javnih stanovanj z vidika finančne varnosti bolj podoben lastništvu.
Kot funkcije javnih stanovanj Ploštajner izpostavlja, ne le razreševanje socialnih težav, temveč poudarja tudi prostorsko funkcijo usmerjanja razvoja prostora in druge funkcije, ki niso zgolj socialne.
Na vprašanje o tem, kaj se mora spremeniti poleg same zakonodaje, da bi se v Sloveniji vzpostavila kapaciteta izgradnje velike količine kakovostnih stanovanj, odgovarja Remec.
Poleg tega Remec izpostavlja, da lahko država z zagotovitvijo stalne politike izgradnje stanovanj zagotovi, da bodo gradbinci razvili zmožnost ekonomične in učinkovite gradnje stanovanj.
Izhodišča za zakon o nepremičninskem davku bi morala biti torej objavljena v naslednjih dveh tednih. V pripravi je tudi zakon, ki bo na novo opredelil sistem javne stanovanjske gradnje in opredelil njeno financiranje. Tudi ta bo javnosti predstavljen naslednje leto. O tem, ali bosta oba zakona sprejeta, pa bo seveda odločal boj s kapitalom, investiranim v pregreti nepremičninski trg, ki bo brez dvoma poskušal ustaviti kakršnekoli bistvene spremembe.
OFFsajd sta pripravila vajenka Vida in Gal.
Dodaj komentar
Komentiraj