Ta teden je okoli 130 policistov na vodilnih položajih prejelo sklepe o prenehanju položaja, delo pa bodo do nadaljnjega opravljali kot vršilci dolžnosti. Gre za 111 komandirjev policijskih postaj ter osem direktorjev policijskih uprav in direktorjev notranjeorganizacijskih enot Generalne policijske uprave. Razrešitve s položaja sledijo sporni noveli Zakona o organiziranju in delu v policiji, ki je v veljavo stopila v soboto, sprejeta pa je bila 20. oktobra s 46 glasovi za in 40 proti. V današnjem OFFsajdu bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali nova zakonodaja utira pot do politizacije policije in kadrovskih čistk, kot je slišati v vrstah stroke in opozicije, ali gre za nujno potrebno reorganizacijo policije, kot trdi vlada.

V dneh po sprejetju novele sta oba sindikata – Policijski sindikat Slovenije, krajše PSS, in Sindikat policistov Slovenije, krajše SPS – napovedala namero o vložitvi pobude za presojo ustavnosti določenih spornih členov novele. Posebej sporne so določbe 49. a in 49. b člena, ki predvidevata ukinitev kadrovske službe policije in drugačen izbirni postopek za položaje. Policisti, ki na svojih delovnih mestih po novem opravljajo vedejevstvo, se bodo lahko prijavili za enako delovno mesto, a po kriterijih, ki kljub sprejeti noveli še niso pripravljeni in so zato povsem nejasni.

Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, pojasni, kateri členi so po njihovem mnenju najbolj sporni.

Izjava

Zahteve po ustavni presoji bodo v Policijskem sindikatu vložili postopoma, nekatere že ta teden.



Izjava

Oba sindikata pod vprašaj postavljata pravice iz delovnega razmerja delavcev, ki so po novem na svojem delovnem mestu zgolj vršilci dolžnosti. Cvetko pojasni, zakaj v Policijskem sindikatu Slovenije menijo, da gre pri določbah za politizacijo in posege, ki lahko vplivajo na pravice, pridobljene v kolektivni pogodbi.

Izjava

Vladna stran se pred očitki o politizaciji zagovarja, da gre pri večini sprememb za način reorganizacije dela v policiji, ki je bila predlagana že v prejšnjih vladah, posebej na področju uveljavitve mandatov. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede pojasni, da gre za dobrodošle spremembe, ki pa se sprejemajo na zelo sporen način.

Izjava

Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije, pove, da so pogovori s preteklimi vladami potekali na bistveno drugačen način kot letošnji.



Izjava

V PSS poudarjajo, da so izvršilna oblast in zakonodajalci opozorila na nekatere zakonske določbe, ki naj bi bile v neskladju z ustavo, dobivali že v času sprejemanja novele zakona, a se nanje niso ozirali. Morebitno zadržanje ustavnega sodišča bi se sicer nanašalo samo na sporne člene, ne pa na celotno novelo zakona. Realizacija točk iz sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev tako ni pod vprašajem.

Izjava

Sporna člena 49. a in 49. b pomembno vplivata tudi na imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, krajše NPU. Lobnikar meni, da se s tem pomembno razvrednoti celotna funkcija urada, ki naj bi sicer deloval kot samostojen organ za pregon najtežjih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.

Izjava

V dneh po sprejetju novele je bila Petra Grah Lazar, od oktobra 2020 vršilka dolžnosti direktorja, začasno premeščena na mesto direktorice. Ob tem se postavlja vprašanje, ali to imenovanje ni v nasprotju z odredbo delovnega sodišča, ki je razsodilo, da je bil bivši direktor NPU, Darko Muženič, razrešen nezakonito in se zato postopek izbire direktorja ne sme nadaljevati. Kot vse kaže, je vlada z novelo zakona obšla odločitev sodišča.

Izjava

Odločitev, da se vodilnim policistom v državi izroči sklep o prenehanju dela, glede na sprejeto novelo zakona in že videno vmešavanje vlade v delo policije ni presenetljiva. Kljub temu bi glede na preostale pravne varovalke izrazu »državni udar« naredili krivico, če bi ga uporabljali preveč površinsko. A glede na to, da nova zakonodaja veliko večjo moč prepušča generalnemu direktorju policije – to funkcijo trenutno zaseda Anton Olaj – in ministrstvu za notranje zadeve z Alešem Hojsom na čelu, lahko hitro pritrdimo kritikom: pot do političnega kadrovanja bo z novelo zakona bistveno lažja.