Tiha voda cevi dere
Pred tednom dni je vse kazalo na to, da bo namakalni sistem Vogršček le pričel delovati in z vodo oskrbel kmetijske površine v Vipavski dolini. A so ga naslednji dan zaprli zaradi več izlivov na poškodovanih delih. Znova so poskusili v četrtek, a nato sistem zaprli že v petek. Sanacija namakalnega sistema je trajala tri leta, a očitno ni bila uspešna. Zakaj bodo kmetje ostali brez Vogrščka in kaj bodo brez njega, bomo skušali prefiltrirati v današnjem OFFsajdu.
Namakalni sistem Vogršček so zgradili leta 1989, prva leta je uspešno »zalival« vipavske kmetijske površine, a se je kmalu obrabil. Že leta 2007 so se pojavile prve potrebe po sanaciji sistema, ko so začele puščati cevi, ki so omogočale pretok vode od zajema do glavnega ventila namakalnega sistema. Zato so leta 2008 zajem vode prestavili na dno akumulacijskega jezera, s tem pa povzročili padec tlaka namakalne vode v ceveh, v teh se je začel nabirati tudi mulj. Leta 2016 je zadnjo kapljo čez rob prelila mikrobiološka analiza, ki jo je izvedel inšpektorat za okolje in prostor. Ta je ugotovil, da so v namakalni vodi prisotne fekalije. Po letih obljub so se nato sanacijska dela leta 2020 tudi pričela, a zgolj na pregradnem delu namakalnega sistema in zadrževalniku vode. Dela so v prvi polovici letošnjega marca tudi končali. Sistem tako še vedno ni popolnoma prenovljen, saj ga čaka še sanacija razvodnega dela. A ti posegi ne bodo potekali pod zdajšnjim lastnikom sistema, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč bo naslednje leto sistem prešel v lastništvo petih občin. Te so mestna občina Nova Gorica in občine Ajdovščina, Šempeter – Vrtojba, Miren – Kostanjevica ter Renče – Vogrsko. O sanacijah in aktualnih problemih smo govorili s Srečkom Kofolom, lokalnim pridelovalcem in predstavnikom Civilne iniciative Vogršček.
Del težav, ki so upočasnjevale sanacijo, izhaja tudi iz deljenega lastništva, ki ga predstavi Kofol.
Poleg tega je zaradi reorganizacije ministrstev v aktualni vladi prišlo do menjav pristojnosti državnih institucij in tako do dodatne zmešnjave pri odgovornosti za posamezne dele namakalnega sistema. Tako z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot s Sklada za kmetijske površine in gozdove so nam denimo odgovorili, da odgovornosti za upravljanje z Vogrščkom nimajo. Medtem ko je podjetje Kolektor CPG sistem saniralo, svet okoli zadrževalnika ni zastal. Kmetje so morali najti druge načine za namakanje svojih zemljišč.
Je država kmetom povrnila škodo, ki je nastala zaradi nedelovanja Vogrščka?
Sanacije so do zdaj potekale na zadrževalniku in pregradnem delu, ki ju je leta 2020 začel obnavljati Kolektor. Nove težave, ki so privedle do ponovnega zaprtja sistema, pa se pojavljajo na razvodju, pojasnjuje Kofol.
Naslednje leto bo lastništvo dela namakalnega sistema prešlo v roke občin. O njihovih načrtih za nadaljnja dela na Vogrščku več pove župan občine Šempeter – Vrtojba, Milan Turk.
Turk pojasnjuje tudi, zakaj se občine podajajo v lastniške vode.
Okoliške občine ne bodo postale edine lastnice namakalnega sistema. Kako bo z lastništvom v prihodnosti in zakaj je prav občina Šempeter – Vrtojba prevzela koordinacijo?
Za dodelitev evropskih sredstev, na katere računajo občine, morajo pridobiti soglasje lastnikov zemljišč na področju. Kaj se bo zgodilo, če tega soglasja ne bodo mogli pridobiti, razloži Turk.
Kmetje so že zdaj zadolženi za pokrivanje stroškov sprotnega vzdrževanja, pojasnjuje Kofol.
Kako bodo kmetje v prihodnosti financirali namakalni sistem, pove Turk.
Največje napake na Vogrščku bodo v naslednjem tednu zasilno odpravili, a razvodje še vedno čaka na bolj celovito prenovo. Občine to že načrtujejo, a financiranje projekta še ni zagotovljeno. Izkušnje kažejo, da taki projekti denar najpogosteje dobijo.
S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS so po zaključku redakcije pojasnili sledeče:
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je na podlagi Odločbe o imenovanju izvajalca državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih št. 33313-223/2018/3 z dne 6. 12. 2018 izvajalec javne službe upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov, v okviru katere upravlja tudi z namakalnim razvodom Vogršček, ki zajema: primarni vod, sekundarni vod in pripadajoče objekte, medtem ko zajetje oziroma pregrada Vogršček ni v upravljanju Sklada.
Dodaj komentar
Komentiraj