V pokoj brez upokojitve
V nedeljo so v Rusiji poleg lokalnih volitev potekali tudi protesti proti napovedanemu zvišanju upokojitvene starosti. Vlada namreč predlaga zvišanje upokojitvene starosti za pet let za moške in osem za ženske do leta 2034. Po novi reformi bi se torej moški lahko upokojili pri šestinšestdesetem letu, ženske pa pri triinšestdesetem.
V današnjem OFFsajdu tako o vsebini pokojninske reforme, vzrokih zanjo, vplivu nepriljubljenosti reforme na rezultate lokalnih volitev ter na priljubljenost predsednika Vladimirja Putina.
Predlog o dvigu pokojninske starosti je bil prvič predstavljen v senci svetovnega prvenstva v nogometu v juniju, julija pa je, kljub takratnim protestom, prestal prvo potrditev. Vladna stranka Združena Rusija ima namreč dovoljšnje število poslancev za samostojen sprejem tega zakona. Predlog mora biti trikrat prebran in potrjen v parlamentu ter nato podpisan s strani predsednika države.
Aleksander Polivanov, novinar spletnega portala Meduza s sedežem v latvijski Rigi, povzame dogajanje poletnih mesecev od predložitve reforme dalje.
Vlada je kot razloge za dvig starosti navedla staranje prebivalstva. Zadnje višanje upokojitvene starosti se je zgodilo leta 1932, ko so upokojenci predstavljali dva odstotka prebivalstva.
Aleksander Polivanov predstavi problem, s katerim se sooča ruska pokojninska blagajna in ki je, poleg splošnega trenda staranja prebivalstva, povzročil trenuten predlog reforme.
Nasprotniki reforme predvsem opozarjajo, da mnogi Rusi, če bi bila reforma sprejeta, sploh ne bodo dočakali upokojitve. Povprečna pričakovana življenjska doba je namreč 66 let za moške in 77 za ženske.
Polivanov predstavi, kdo organizira proteste in koliko ljudi privabijo na ulice.
Tri dni pred lokalnimi volitvami je predlagateljica originalne verzije pokojninske reforme predlagala populistične popravke reforme. Tako so predlagali, da bi se denar, ki ga država zaseže koruptivnim osebam, stekel v pokojninsko blagajno. Stranka je navedla podatek, da so v zadnjih šestih letih na račun pregona koruptivnih dejanj zbrali dobrih 17 milijonov evrov. Stranka je prav tako predlagala, da bi se parlamentarni poslanci odrekli pokojninskim bonusom, ki jih dobijo glede na dolžino poslanskega staža. Polivanov komentira učinkovitost teh ukrepov.
Prav tako je nekaj dni pred nedeljskimi volitvami tudi predsednik Putin, član vodilne stranke Združena Rusija, predstavil svoje amandmaje k reformi. Odpor Rusov do reforme je namreč vplival ne le na padec podpore vladi, ampak tudi tudi predsedniku. Putinova priljubljenost, ki je po podatkih državnega urada za raziskovanje javnega mnenja padla pod 38 odstotkov. Po podatkih istega urada se osem od desetih Rusov ne strinja z dvigom starosti. Putin je med drugim predlagal, da bi se ženske upokojile pri šestdesetih in ne pri triinšestdesetih, saj, citiramo "v tej državi skrbimo za ženske". Predlagal je tudi zgodnejšo upokojitev za matere z več otroki in napovedal zvišanje najnižjih pokojnin. Prav tako je predlagal, da bi sprejeli amandma, po katerem delavec ne bi smel biti odpuščen iz podjetja, če mu do upokojitve manjka manj kot pet let. Putin je tudi obljubil, da dosedanji pogoji za zgodnjo upokojitev in dosedanje kategorije upokojencev, ki dobivajo dodatke, ostajajo. Kdo prejema dodatke in kakšen je odziv protestnikov, pojasni Polivanov.
V nedeljo so potekale volitve novih guvernerjev, članov regionalnih parlamentov in mestnih svetov. Ivan Kobanov, urednik medijskega portala Meduza, odgovori na vprašanje, ali je nasprotovanje pokojninski reformi vplivalo na rezultate lokalnih volitev.
Ivan Kobanov opiše odziv stranke Združena Rusija na rezultate lokalnih volitev in njihov odziv na reformo, ki jo je stranka predlagala.
Za zaključek Polivanov pojasni, kako se ime zakonskega predloga spreminja, v želji, da bi predsednik Putin izpadel čim bolj pozitivno.
Dodaj komentar
Komentiraj