Varčevanje sredi razsipavanja
Poslanci imajo ta teden na seji Državnega zbora polna usta finančniškega žargona: na eni strani se zgražajo nad varčevanjem, na drugi pa propagirajo državne investicije v popoplavno obnovo. Vlada za naslednje leto predlaga proračun z odhodki, visokimi prek 16 milijard evrov – v predkoronskem času so letni odhodki državnega proračuna znašali okrog 10 milijard evrov. Toda kljub rekordni odhodkovni strani proračuna vlada na socialnem področju načrtuje varčevanje. Konec prejšnjega tedna je vlada sicer pristala na spremembo predloga zakona o izvrševanju proračunov v letih 2024 in 2025. Po prvotnem predlogu bi namreč zamrznila usklajevanje višine socialnih transferjev z rastjo življenjskih stroškov. Z amandmajem so določili, da se bodo socialni transferji uskladili z inflacijo, vendar ne v celoti, ampak v vrednosti 70 odstotkov inflacije med letošnjim in lanskim decembrom.
Amandma je vlada sprejela v odziv na peticijo proti socialnim rezom, ki so jo z drugimi nevladniki zagnali v Inštitutu 8. marec. Pozivu proti socialnim rezom so se pridružili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kritiki prvotnega vladnega načrta so zamrznitev usklajevanja z inflacijo označili za varčevanje na najrevnejših. Po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom se višina socialnih transferjev enkrat letno avtomatično v celoti usklajuje z inflacijo. Vlada je to želela za eno leto zamrzniti, kar so upravičevali s pomanjkanjem sredstev, ker je treba denar nameniti ukrepom po poplavah.
Vlada je sprva hotela zamrzniti tudi usklajevanje plač z inflacijo v javnem sektorju. Tudi to zamrznitev je vlada upravičevala z iskanjem sredstev za popoplavno obnovo. Zaradi tega je Konfederacija sindikatov javnega sektorja zagrozila s splošno stavko. Kot so povedali sindikalisti, je usklajevanje plač v javnem sektorju stvar sprotnih pogajanj med vlado in sindikati, z zakonsko zamrznitvijo usklajevanja plač pa bi vlada enostransko odločila o zadevi. Po besedah predsednika konfederacije Branimirja Štruklja bi to pomenilo de facto prepoved pogajanj in ukinitev socialnega dialoga. Po grožnji s stavko pa je vlada sporni člen črtala.
V primeru usklajevanja socialnih transferjev z inflacijo vlada vendarle ni povsem popustila. Namesto usklajevanja v celoti se bodo socialni transferji uskladili za 70 odstotkov. Država bo s tem predvidoma prihranila 18 milijonov evrov v primerjavi s 100-odstotno uskladitvijo. Po sprejemu amandmaja so na Ministrstvu za finance omejitev razložili s tem, da je avtomatična vezava višine socialne pomoči na stopnjo inflacije eden od dejavnikov, ki prispeva k vztrajanju inflacije.
Spremembo Predloga zakona o izvrševanju proračunov komentira Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Zorko je kritičen tudi do argumenta Ministrstva za finance. Po njegovem moramo dejavnike, ki vplivajo na inflacijo, iskati drugod.
Osnovni znesek socialnih prejemkov, usklajevanje katerega z inflacijo zdaj skrbi vlado, se določa na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Te računa Inštitut za ekonomska raziskovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nazadnje so na inštitutu izračun minimalnih življenjskih stroškov opravili oktobra 2022. Takrat so izračunali, da so minimalni dolgoročni življenjski stroški 670 evrov na mesec. Ta izračun pa je tudi podlaga za določitev višine minimalne plače. Kratkoročne minimalne življenjske stroške so ocenili na okrog 490 evrov mesečno. Kratkoročne stroške izračunajo na podlagi najnižjih izdatkov za živila v 20 odstotkih najrevnejših nekmečkih gospodinjstvih. Kratkoročni minimalni življenjski stroški so enaki začasnemu socialnemu prejemku. Kot izpostavlja Goran Lukić z Delavske svetovalnice, se ti zneski niso bistveno povečali od leta 2009.
Povprečne cene življenjskih potrebščin, ki jih je upošteval zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, so bile aktualne septembra lani. Zaradi rasti nadaljne inflacije je ta ocena danes v najboljšem primeru konservativna. Poleg tega so bili podlaga za zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov podatki o dohodkih in strukturi odhodkov gospodinjstev iz leta 2018, torej še izpred pandemije in posledične inflacije ter energetske draginje. Delež najnujnejših potrebščin v izdatkih tako ni aktualen, meni Zorko.
Tudi po mnenju Gorana Lukića je glede na realne stroške prenizka že osnova socialnih transferjev. Problem se zato ni začel šele z nepopolnim usklajevanjem prejemkov z inflacijo.
O predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 bodo poslanci glasovali še danes.
Vir slike: gov.si
Dodaj komentar
Komentiraj