VOJAŠKI ROK NAOKROG

Aktualno-politična novica
8. 4. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Kaj ob Dnevu Slovenske vojske domačim poklicnim vojakom sporočata koalicija in vlada Lady Bratušek?
 / 15. 5. 2013
Med vladnimi gradivi za obravnavo v državnem zboru se je včeraj znašel predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki med drugim vsebuje dopolnjen seznam pogojev, na podlagi katerih lahko država uvede obvezno služenje vojaškega roka. Ministrstvo v predlagani noveli zakona širi uvedbo obvezne vojaške dolžnosti tudi na stanje izrednega poslabšanja varnostnega okolja. Ministrstvo namerava tudi povečati interes za prostovoljno služenje vojaškega roka ter vzpostaviti pogoje, da se bodo mladi po končanem programu usposabljanja lahko vključili v pogodbeno rezervno sestavo Slovenske vojske.

Sicer pa to ni prvi poskus ponovne uvedbe naborništva. Stranka SDS je ponovno uvedbo naborništva predlagala januarja lani, še v času vlade Marjana Šarca, kljub temu da je bilo obvezno služenje vojaškega roka ukinjeno v času Drnovškove vlade, leta 2004, tudi na pobudo nekaterih sedanjih koalicijskih partneric. Predlog Slovenske demokratske stranke je padel že v prvi obravnavi, a se je vlada, ki je mandat začela po glasovanju o predlogu, jasno izrazila, da se spremembam v zakonu ne bo odrekla. 

Doktorica Maja Garb, predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, težavo vidi predvsem v trendu upadanja števila pripadnikov stalne sestave in v upadu javnega interesa za služenje vojaškega roka.

izjava

O težavah glede izplačevanja dodatka vojakom
 / 8. 1. 2019
Predlog novele zakona predvideva možnost napotitve nabornikov na prostovoljno služenje vojaškega roka do 30. leta, s čimer bi se čas za napotitev podaljšal za tri leta. Profesor obramboslovja ter nepoklicni župan občine Kočevje Vladimir Prebilič s Fakultete za družbene vede izrazi pomisleke glede javne podpore ponovni uvedbi naborništva.

izjava

Naborništvo pa bi bilo tudi zaradi omejenih materialnih zmogljivosti Slovenske vojske velik finančni zalogaj, izpostavi Prebilič.

izjava

Zdajšnji zakon predvideva, da se lahko obvezno služenje vojaškega roka uvede »ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom«. Ministrstvo za obrambo bi k temu dodalo še obvezno vojaško dolžnost v času miru, in sicer ob »izrednem poslabšanju varnostnega okolja«. Maja Garb izpostavi problematičnost oziroma ohlapnost predloga novele zakona. 

izjava

Mladi, ki so se odločili za prostovoljno služenje vojaškega roka, predstavljajo 30 odstotkov vseh zaposlenih v Slovenski vojski. Če bi uvedli obvezno služenje vojaškega roka, bi se teh 30 odstotkov zaposlenih odločilo za zaposlitev in ne bi več služili prostovoljno. Po mnenju Garb pa to ne drži.

izjava

Naborništvo oziroma obvezno služenje vojaškega roka je bilo v Sloveniji ukinjeno leta 2004 na pobudo SDS, NSi ter Stranke mladih Slovenije. Med razlogi za ukinitev naborništva so stranke navedle argumenta, da je to finančno breme ter da je nabornikov izrazito premalo, vztrajale pa so tudi pri ukinitvi v zgolj šestih mesecih, medtem ko je ministrstvo za obrambo, ki ga je takrat vodil LDS-ov minister Anton Grizold, predlagalo ukinitev v štirih letih. Prebilič izpostavi, da je slovenska vojska že desetletja izpostavljena politizaciji ter samovoljnemu političnemu upravljanju.

izjava

Ena izmed težav Slovenske vojske so tudi omejitve tega poklica. Prebilič predvideva, da bi se mladi lažje odločili za vojaški poklic, če bi bil status vojaka jasneje določen in bi prinašal več socialnih ugodnosti, tako kot v tujini. To omenja tudi predstavnik Sindikata Slovenske vojske Gvido Novak, ki omeni pomanjkljivosti tega poklica.

izjava

Ena izmed možnosti, kako povečati število pripadnikov vojske, je tudi dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi. Za moške naj bi se ta dvignila s 50 na 55 let, za častnike s 60 na 63 ter za ženske s 50 na 55 let. Novak se s tem dvigom ne strinja, omeni pa tudi, da sindikat nima možnosti sooblikovanja zakonov.

izjava

Čeprav tega ne bodo nikoli javno povedali, menda nad spremembami novele zakona o vojaški dolžnosti niso nič kaj navdušeni niti v Slovenski vojski. To ni presenetljivo – tudi v preteklosti so profesionalne vojske velikokrat nasprotovale naborništvu. To namreč vojsko veliko direktneje vplete v življenja veliko večjega števila ljudi, s tem pa postane tudi veliko bolj vpletena v aktualno politiko. Personalizacija je vojsko v precejšnji meri umaknila iz javnega diskurza, kar vojski po navadi ustreza. Predlog novele torej predvsem vrača vojsko na politični parket.  

 

OFFsajd je pripravila Nicol, mentor je bil Matija.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.