Zapornice je treba znati uporabljati
Avstrijski energetski Gigant Verbund je na celovškem sodišču vložil negativno ugotovitveno tožbo proti Sloveniji. S tem pravnim institutom, ki v Sloveniji sicer ne obstaja, bo Verbund, ki upravlja z avstrijskimi hidroelektrarnami, poskušal dokazati, da ni odgovoren za poplave v porečju reke Drave v letu 2012. Sodnica Andreja Veselič, ki na Okrožnem sodišču v Mariboru vodi sodni postopek, v katerem Mestna občina Maribor toži Verbund zaradi škode, nastale v poplavah pred tremi leti, je bila presenečena nad tožbo Verbunda, saj ji sodna dokumentacija v zvezi s tožbo ni bila predložena, kot to predvideva zakon.
Poplave, ki so področje doline Drave v Sloveniji prizadele 4. in 5. decembra leta 2012, so bile rekordne. Kjer se v normalnih okoliščinah pretok reke Drave giblje med 400 in 500 kubičnih metrov vode na sekundo, je v času poplav znašal tudi do 2900 kubičnih metrov na sekundo, kar je šestkrat več kot po navadi. Kljub obilici padavin, ki so bile prvotno krive za vodni val in poplavljanje Drave tam, kjer ta ponavadi ne poplavlja, so vedno glasnejša postajala ugibanja o tem, da je k poplavam pripomoglo malomarno ali preračunljivo upravljanje na avstrijski strani. Hidroelektrarni Edling in Annabrucke, ki ju upravlja energetski gigant Verbund, naj bi predolgo zadrževali vodo in jo prepozno in preveč naglo spustili dolvodno po strugi v Slovenijo. Kaj se je dogajalo 4. in 5. decembra 2012, pojasnjuje Mitja Brilly, predstojnik Katedre za splošno hidrotehniko s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani:
Še danes je tako v medijih kot na strani oškodovancev mogoče zaslediti ugibanja o tem, da naj bi Verbund načrtno zadrževal vodno maso, saj je ni želel spuščati mimo turbin in tako izgubljati potenciala električne energije. Mitja Brilly tovrstnim ugibanjem ostro nasprotuje in vso krivdo pripisuje neusposobljenosti in neznanju strokovnjakov na avstrijskih hidroelektrarnah, ki naj ne bi bili pripravljeni na tovrstne izredne dogodke. Več, Brilly:
Jeseni prejšnje leto se je iztekel zakonsko določen rok, v katerem so morali slovenski oškodovanci sprožiti sodne postopke proti Verbundu. Mestna občina Maribor, kot največja tožnica, je tožbo proti Verbundu sprožila zgolj dva meseca pred iztekom roka, čeprav so takrat minila že skoraj štiri leta od katastrofalnih poplav. Sprtima stranema je bila s strani sodišča ponujena mediacija, na katero sta obe strani pristali. Po tem, ko je sodišče izdalo sklep o mediaciji, se je Verbund na sklep pritožil, kar daje slutiti, da je institut mediacije izrabil za namene zavlačevanja postopka, saj je s tem pridobil dodatne tri mesece. In prav na ta način je mogoče razumeti tudi vložitev negativne ugotovitvene tožbe proti Sloveniji, saj so verjetnosti za zmago Verbunda majhne.
Vsaj če sodimo po izvedenškem mnenju Stephana Theobalda, ki ga je za potrebe predkazenskega postopka v zvezi z odgovornostjo za obseg poplav naročilo avstrijsko državno tožilstvo. Theobald v svojem mnenju med drugim kritizira celoten sistem upravljanja jezov na hidroelektrarnah v Avstriji, ki naj ne bi zagotavljal zadovoljive poplavne varnosti, ugotavlja pa tudi, da naj bi Verbund k pretoku Drave prispeval vsaj dodatnih 700 kubičnih metrov na sekundo, kar je bila posledica neustreznega upravljanja.
V prid oškodovancem pa govori tudi hidrološka analiza poplavnega vala Drave, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijsko in okolje. Analizi je pritrdila tudi avstrijsko-slovenska komisija za Dravo, ki usklajuje delovanje slovenskih in avstrijskih hidroelektrarn. Da je to sodelovanje tudi zaradi redkega sestajanja komisije nezadostno, opozarja Brilly:
Na sodni epilog poplav, ki so v porečju Drave povzročile večdesetmilijonsko škodo, bodo morali oškodovanci, ki jim je v nekaterih primerih voda odnesla hiše, počakati še nekaj časa. A k dolgotrajnosti postopka je pripomogla Slovenija, ki je tožbo vložila pet minut pred dvanajsto. Razloge za zavlačevanje na eni in drugi strani za konec pojasnjuje Brilly:
Dodaj komentar
Komentiraj