Zasebni vrtci na okopih
Ministrstvo za izobraževanje je pred nedavnim objavilo predlog sprememb Zakona o vrtcih. Poglavitni novosti, ki ju želijo uvesti, sta obvezen vpis v register varuhov predšolskih otrok za vse pravne in fizične osebe, ki bodo izvajale pridobitno dejavnost varovanja predšolskih otrok, in pa sprememba financiranja zasebnih vrtcev. Ti so bili do sedaj za izvajanje javno veljavnega programa s strani občin financirani v višini 85 odstotkov javnih vrtcev. Po noveli, če bo ta sprejeta, pa bodo občine pod določenimi pogoji, predvsem če javni vrtci ne bodo polno zasedeni, višino sredstev lahko poljubno znižale.
Zasebni vrtci in varstva otrok so se sicer v zadnjih letih precej razširili, nadzor nad storitvami, ki jih izvajajo pa je izjemno slab. Pred nekaj leti je tako celo časopis Dnevnik širnemu bralstvu z argumentom, da številni razmišljajo o tem, na dveh straneh serviral preprosta navodila, kako z lahkoto ustanoviti svoj zasebni vrtec, ki bo upravičen do 85-odstotnega javnega financiranja. Vse to je rezultiralo v več aferah - nazadnje le dober mesec nazaj, ko so v javnost prišle nepravilnosti v vrtcu Ribniček - najslovitejša pa je bila gotovo afera Kengurujček. Razkritje surovega ravnanja z otroki v tem zasebnem zavodu je najverjetnejši vzrok za nastanek predlogov sprememb Zakona o vrtcih.
Strokovnjakinja za predšolsko vzgojo na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani doktorica Nada Turnšek poostren nadzor sicer pozdravlja, vendar svari, da so spremembe financiranja sporne.
Nada Turnšek opozarja predvsem na spornost prenosa odločanja z državne na lokalno raven.
Pobudo za omogočenje zmanjšanja financiranja zasebnih vrtcev pa naj bi prišla s strani občin. Zasebni vrtci so nekoč namreč predstavljali rešitev predvsem staršem tistih otrok, ki zaradi prenatrpanosti niso dobili mesta v javnih vrtcih. Vendar pa je težava v zadnjem času postala obratna, javni vrtci se soočajo z nezasedenimi mesti, občine pa so kljub temu dolžne financirati otroke v zasebnih zavodih, na ustanavljanje katerih same nimajo nobenega vpliva. Na Mestni občini Ljubljana na naša vprašanja niso odgovorili, poslali pa so pisno izjavo, v kateri so med drugim zapisali:
“Na Mestni občini Ljubljana podpiramo usmeritev, ki jo prinaša novela Zakona o vrtcih glede zasebnih vrtcev, saj se v zadnjih letih že dogaja, da so prosta mesta v javnih vrtcih nezasedena, za kar mora občina ustanoviteljica skladno s predpisi plačevati vrtcu finančna sredstva, hkrati pa mora sofinancirati zasebne vrtce, pri tem pa nima pravice, da bi odločala o njihovem nastanku in mreži. Letni odhodki iz proračuna MOL za sofinanciranje zasebnih vrtcev se vsako leto povečujejo zaradi vedno večjega števila zasebnih vrtcev, medtem ko kot lokalna skupnost nimamo vpliva niti na njihovo ustanavljanje niti na financiranje, saj je to v celoti odvisno le od veljavne zakonodaje. Poseben javnofinančni problem predstavljajo zasebni vrtci. Njihovo število iz leta 2006 do 2017 skokovito povečalo s 5 na 27, število vanje vključenih ljubljanskih otrok pa s 130 na 775.”
Predlaganim spremembam seveda ostro nasprotujejo zasebni vrtci, ki so se povezali v Združenje zasebnih vrtcev in napisali javno izjavo o predlaganih spremembah zakona. Predsednica združenja Taja Steblovnik pojasni, zakaj predlogom sprememb nasprotujejo.
Nekateri mediji že strašijo, da predlog sprememb pomeni konec zasebnih vrtcev na Slovenskem. Taja Steblovnik sicer zatrjuje, da to ne drži, a pojasnjuje, da trditvam občin navkljub sedanji sistem vodi v nesmotrno porabo sredstev, predlagane spremembe pa z ekonomskega vidika niso racionalne.
Združenje zasebnih vrtcev Slovenije, nastalo predvsem v ta namen, napoveduje boj proti omogočanju zmanjševanja njihovega financiranja, ima pa tudi dolgoročne plane, med drugim nuditi pomoč zasebnikom pri ustanavljanju vrtcev. Steblovnik opiše načrte združenja.
Nada Turnšek je sicer posvarila, da preveč preprosti postopki ustanovitve vrtcev lahko vodijo v nižanje kakovosti, sam obstoj in javno financiranje zasebnih vrtcev pa se ji ne zdita sporna. Poudarja pa, da je potreben strožji nadzor pri podeljevanju koncesij.
Ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala se kljub večkratnim prošnjam na naša vprašanja do zaključka redakcije oddaje ni odzvalo.
Dodaj komentar
Komentiraj