Povzetek 8. in 9. redne seje ŠZ ŠOU

Aktualno-politična novica

V četrtek, 19. oktobra, je na Študentskem kampusu potekala 8. redna seja Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Na seji je svetovalec predsedstva Kristijan Briški predstavil resolucijo ŠOU v Ljubljani o izgradnji novih študentskih domov in obnovi obstoječih kapacitet. Trenutna kapaciteta študentskih domov, s katerimi upravlja zavod Študentski dom Ljubljana, krajše ŠDL, je 7029 postelj. Zaradi prenov študentskih domov je število razpoložljivih postelj še manjše in ne zadošča za dejansko število študentk in študentov v Ljubljani. Samo letos je vlogo za bivanje oddalo devet tisoč študentov – do nastanitev v študentskih domovih, ki se oddajajo po dostopnih cenah, tako ni moglo kar dva tisoč študentov.

Svetovalec predsedstva je izpostavil, da je do zadnjega povečanja kapacitet prišlo leta 2006, ko so bili zgrajeni študentski domovi Litostroj, Poljanska in FDV. Opozoril je tudi na obljubljeno gradnjo novih študentskih domov na Roški cesti, povečanje kapacitet na Litostrojski cesti ter gradnja novega kompleksa domov v bližini Kardeljeve ceste — noben projekt še ni bil realiziran.

Letos so sredstva, namenjena za študentske domove, v državnem proračunu štirikrat večja od lanskih — z milijona in pol so se povečala na sedem milijonov osemsto tisoč evrov. To je povezano s spremembo Zakona o urejanju položaja študentov, ki je bila sprejeta lani aprila. Sprememba uvaja nova namenska sredstva za izgradnjo študentskih domov, ki so enaka višini prejemkov iz koncesijske dajatve, zagotovi pa jih država. Tudi v prihodnjem letu si lahko obetamo trikrat večja sredstva kot v letu 2022. V resoluciji je zapisano, da na pomanjkanje jasne državne strategije študentskih nastanitev kaže tudi zavrnitev soglasja k imenovanju direktorja ŠDL julija letos zaradi »splošnega in pomanjkljivega« razvojnega programa, kar je privedlo do tega, da novi direktor ŠDL še vedno ni bil imenovan. ŠOU v Ljubljani tako Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter druge odločevalce, kot je Mestna občina Ljubljana, poziva k takojšnji gradnji novih domov ter k zagotovitvi povečanja števila razpoložljivih postelj za vsaj petindvajset odstotkov. Opozicijska poslanca poslanske skupine Glas Tadej Rajgelj in Domen Vrhovnik sta predsedstvo ŠOU pozvala k nadaljnjemu zagovarjanju resolucije. Menita, da ministrstvo za tovrstne resolucije, ki se hitro izgubijo v medijih, nima posluha. Briški je odgovoril, da bo predsedstvo vršilo pritisk na ministrstvo in občino. Resolucijo so poslanci soglasno sprejeli.

Seje Radio Študent ni smel prenašati, saj je — kot nam je neuradno razložil predsednik študentskega zbora Matej Igličar — skupina poslancev umaknila soglasje k prenosu sej. Na pomen prenosa sej za transparentno delovanje študentskega zbora je ob koncu seje opozoril opozicijski poslanec Vrhovnik. Podpredsednik zbora Luka Mihalič mu je odgovoril, da so seje javne — na kampus lahko pride vsakdo.

Tako nismo prenašali tudi naslednje, 9. redne seje, ki se je zgodila 26. oktobra. Na dobrih 15 minut trajajoči seji so v ŠOU predstavili spremembe členov treh aktov, ki se tičejo revizije in dokazovanja transparentnosti ŠOU. Kot pravi Petek, so bili v preteklosti večkrat neupravičeno obtoženi netransparentnega delovanja. Z novimi spremembami bodo dokazali nasprotno. Ena od novosti je tudi formalno določen datum sprejema finančnega načrta, ki bo 20. december.

Spremembe aktov se sicer sprejemajo po dvofaznem postopku, tako jih bodo potrdili na naslednji seji. Prva sprememba Poslovnika o finančnem načrtovanju se nanaša na njegov drugi člen, in sicer bi se po novem finančni načrt, ki se sprejema za obdobje naslednjih dveh koledarskih let, sprejel do 20. decembra tekočega leta. V preteklih letih, ko je imel ŠOU enoletne finančne načrte, se je namreč proračun sprejel v prvi polovici tekočega leta. Po besedah Klemna Petka je bilo sprejemanje dvoletnih in ne več enoletnih finančnih načrtov eno izmed še neuradnih priporočil revizije, ki naj bi ga v ŠOU upoštevali že od februarja letos, čeprav računsko sodišče takrat z njimi ni delilo še nobenih priporočil. Spremembo pravilnika o dvoletnem finančnem načrtu so sicer potrdili letos aprila na peti redni seji študentskega zbora.

Računsko sodišče je revizijo, imenovano Učinkovitost poslovanja ŠOU v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov, opravljalo za obdobje med januarjem 2020 in junijem 2022. Kot so nam sporočili z računskega sodišča, so se za revizijo odločili »na podlagi zaznanih tveganj v povezavi s poslovanjem ŠOU«. Leta 2006 je z revizijo ŠOU računsko sodišče že zaznalo nepravilnosti v delovanju ŠOU. Takrat so reviziji v ŠOU nasprotovali za argumentom, da niso oseba javnega prava. V okviru tokratne revizije je računsko sodišče že izdalo osnutek poročila, ki pa še ni javno dostopen.

Druga predlagana sprememba, ki so jo predstavili na 9. redni seji, pa je uvajanje dvojne revizije. Ta, kot pravijo v ŠOU, ni povezana z revizijo računskega sodišča in njenimi priporočili. Zanjo so se odločili, da zagotovijo večjo transparentnost. Pri reviziji gre sicer predvsem za pregled načinov knjiženja zadev, ne pa toliko za pregled vsebine, denimo pregled tega, komu in za kaj ŠOU nakazuje denar. Poleg notranje revizije, ki jo sicer izvajajo njihove službe, bo ŠOU tako izvajal še zunanjo. Razloge za spremembe aktov ŠOU predstavi predsednik ŠOU Klemen Petek.

Izjava

V pravilnik o finančnem poslovanju in statut so dodali nov člen, ki se nanaša na revizijo in se glasi, citiramo: »Notranji nadzor ŠOU v Ljubljani predstavljajo sistemi in postopki, s katerimi se zagotovi pravilna in smotrna poraba finančnih sredstev. Poslovodstvo, strokovne službe in organi ŠOU v Ljubljani so dolžni vzpostavljati ter izvajati notranje kontrole in notranjo revizijo. Notranje revidiranje je neodvisno in nepristransko naknadno preverjanje poslovanja ter svetovanje, namenjeno izboljšanju delovanja ŠOU v Ljubljani

Opozicijska poslanca skupine Glas Tadeja Rajglja in Domna Vrhovnika je zanimalo, kdo bo opravljal napovedane revizije in ali lahko dostopajo do osnutka poročila, ki ga je v začetku oktobra izdalo računsko sodišče. Petek odgovarja:

Izjava

Kot je zapisano v novem členu, je notranje revidiranje neodvisno in nepristransko, izvedlo pa se bo enkrat letno. ŠOU smo vprašali, kako so notranjo revizijo izvajali do sedaj in kako bodo po novem zagotavljali neodvisnost, ko pa revizijo opravljajo njihovi zaposleni. Na odgovore še čakamo. Vprašali smo jih tudi, koliko denarja bodo namenili za zunanjo revizijo. Po pregledu ponudb na spletu lahko cena znese več tisoč evrov. Zanjo naj bi najeli zunanjega izvajalca, za kar bi izvedli javni razpis. Odgovora še nismo prejeli. (Odgovor se nahaja na koncu prispevka)

Po seji smo direktorja ŠOU Andreja Klasinca vprašali o razlogih za spremembe omenjenih členov. Kot nam je povedal, ti niso povezani z revizijo računskega sodišča, temveč želijo s tem v ŠOU dokazati svojo transparentnost. Sprememb je zelo vesel, saj naj bi tudi olajšala delovanje uprave in računovodskih služb.

 

__

Odgovor direktorja ŠOU Andreja Klasinca: "ŠOU v Ljubljani že ima vzpostavljeno notranjo revizijo, ki jo sestavljajo zaposleni v računovodsko finančni službi. Gre za sistem notranjih kontrol, obenem, pa usklajujemo delovanje in sistem tudi z ostalimi entitetami. Zunanjo revizijo bomo izbrali na razpisu. Predvidevamo, da bodo stroški do 3.000 EUR."

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.