Pretekli teden smo poročale, da je svet gorenjske regije na decembrski seji soglasno podprl pobudo za ustanovitev Univerze na Gorenjskem. Pobudo so naslovili tudi na vlado, ki je med decembrskim obiskom regije že izrazila podporo prizadevanjem za ustanovitev nove univerze. 

  Na Mestno občino Kranj smo se obrnile z vprašanjem, katere izobraževalne in raziskovalne institucije so predvidene kot članice morebitne Univerze na Gorenjskem. Iz kabineta kranjskega župana Matjaža Rakovca so nam pisno odgovorili, da v fazi pobude Vladi in Državnemu zboru Republike Slovenije ne morejo razkriti organizacij, ki imajo potencial, da bodo del bodoče Univerze na Gorenjskem. Kot poudarjajo, gre za samostojne institucije, na odločitev katerih Mestna občina Kranj ne sme in ne more vplivati. V postopku ustanavljanja bo usklajevanja tako vodilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V pisnem odgovoru na zastavljena vprašanja so na mestni občini ponovno poudarili še, da je interes za ustanovitev nove univerze izražen tako na strani izobraževalnih ustanov kot pri zaposlovalcih. Prepričani so, da je ta sinergija zagotovo najboljša osnova za izobraževalne programe, ki jih gospodarstvo potrebuje. Opevano sinergijo razvoja javnega visokega šolstva z gospodarskimi interesi bomo na Radiu Študent budno spremljale tudi v prihodnje. 

V sredo, 5. januarja, sta ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvo za kulturo sklicala skupno novinarsko konferenco o ključnih dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Simona Kustec, je strnila najvidnejše dosežke predsedovanja. Najprej, šport.  

Izjava

V nadaljevanju novinarske konference smo izvedele predvsem, da se bomo tudi v prihodnje še intenzivneje vseživljenjsko učile. Slovenija pa je bila, po besedah ministrice, v času predsedovanja še posebej uspešna na področju mladih. Prisluhnimo, kako bo ministrstvo področje mladih upravljalo v prihodnje.

Izjava

Kakšni natanko so oziroma bodo ukrepi, rešitve in politike, ki krepijo vlogo mladih, ministrica ni razkrila. Izvedele pa smo, da so na ministrstvu v času predsedovanja Svetu Evropske unije prek študentskega servisa zaposlili petnajst študentk. Po koncu predsedovanja jim bodo ostale, kot je poudarila ministrica, predvsem kompetence. 

Še pred novinarsko konferenco o ključnih dosežkih ministrstva v času predsedovanja je odjeknila vest, da je zagovornik načela enakosti ugotovil, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kršilo prepoved diskriminacije. Učenki, ki ima zaradi osebnih okoliščin invalidnosti pravico do spremljevalke pri pouku, ministrstvo v času izobraževanja na daljavo ni omogočilo dostopa do take oblike pomoči, in to kljub temu, da je pomoč spremljevalke tudi samo opredelilo kot nujno za uspešno izvedbo učnega procesa. Ministrstvo se v pojasnilu sklicuje na nezadostno zakonsko podlago za zagotavljanje učne pomoči spremljevalke na domu, a zagovornik načela enakosti odgovarja, da v Zakonu in pravilniku o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ni opredeljeno, da se sme fizična pomoč pri izobraževanju upravičenkam nuditi izključno v prostorih zavoda, v katerem se te izobražujejo. Zakon določa le, da upravičenkam ta pomoč pripada v obdobju šolanja. Zagovornik načela enakosti je tako ugotovil, da gre v primeru učenke za hujšo obliko diskriminacije, saj je bil neenako obravnavan otrok. Pravica do izobraževanja pa je ena temeljnih pravic, opredeljenih z ustavo. 

Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru ima novo vodstvo in nove predstavnike dvanajstih domov. Začrtano vizijo, cilje in izzive novega mandata predstavi Zala Virant, ki prevzema vodenje sveta. 

Izjava

Konkretnejše usmeritve in načrt dela študentskega sveta stanovalcev bodo svetnice pripravile na prihajajočih sejah. Program bo tako predvidoma znan do konca januarja.

V sredo, 5. januarja, so na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter Biotehniški in Teološki fakulteti potekale nadomestne volitve za predstavnice Študentskega zbora in članice Upravnih odborov Študentske organizacije visokošolskih zavodov ŠOU v Ljubljani za mandatno obdobje 2020–2022. Po objavljenih začasnih volilnih rezultatih sodeč so v študentski zbor ŠOU izvoljene Nevena Čobeljić – ALUO, Bor Ravbar – AGRFT in Metod Cvetko – BF. Več sledi v posebni oddaji o poteku nadomestnih volitev poslank v študentski zbor ŠOU, ki jo pripravlja univerzitetna redakcija Radia študent.      

Prorektorica Univerze v Ljubljani, Ksenija Vidmar Horvat, se je 30. decembra v javnem pismu odzvala na dopis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je 3. novembra prejela Univerza v Ljubljani. Ministrstvo v dopisu poziva univerzo k prilagajanju razpisnih mest potrebam družbe in interesom za študij. Hkrati jo poziva k spremljanju dogajanja v družbi ter prepoznavanju pričakovanj delodajalcev in potreb za zagotavljanje razvoja in ustvarjanja. Vidmar Horvat je v odzivu zapisala, da mora temeljni kriterij ocene izpolnjevanja poslanstva visokošolskega zavoda ostati znanstvena odličnost, vgrajena v pedagoško delo, in ne zaposljivost. 

Na drugi strani Atlantika smo ta teden spremljale boje za ukinitev študentskega dolga. Ta naj bi po nekaterih podatkih bremenil okoli 45 milijonov Američank.

Moratorij odplačevanja študentskih posojil sicer traja že od časa predsedovanja Donalda Trumpa, decembra lani pa ga je demokratski predsednik, Joe Biden, podaljšal še za 90 dni. S prihajajočimi pomladnimi meseci, ko se bo predvidoma iztekel omenjeni moratorij odplačevanja dolgov, se zadolžene študentke in delavke samoorganizirajo v sindikalnih organizacijah, kot je Debt Collective, in stopnjujejo pritisk za popoln odpis študentskega dolga. Ob naraščajočih življenjskih stroških in prenehanju veljave drugih oblik socialne pomoči za državljanke, ki jih je finančno in socialno prizadela epidemija covida-19, se povečuje tudi število tistih, ki si odplačevanja dolga preprosto ne morejo več privoščiti. Tedenske novice s področja izobraževanja tokrat zaključujemo z izjavo Braxtona Brewingtona, aktivista kolektiva Debt Collective, ki povzame razloge za ukinitev študentskega dolga. 

Izjava

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK 

V sredo, 12. januarja, bo ob 19.30 v prostorih Mladinskega gledališča v Ljubljani potekal pogovor Generacije brezdomcev. Beseda bo tekla o stanovanjski katastrofi kot vzroku za vse večjo socialno stisko predvsem mlajših generacij. Pogovarjala se bosta Klemen Ploštajner in Erik Valenčič. Vstop je prost. 

V četrtek, 13. januarja, Društvo informacijski center Legebitra in Celjski mladinski center vabita na prvo Mavrično druženje, namenjeno vsem mladim LGBT+ osebam. Srečanja bodo potekala vsaka dva tedna, ob četrtkih med 18.00 in 19.30, v prostorih Celjskega mladinskega centra. Srečanja so prostor za iskrene pogovore in razmišljanja, posebna pozornost pa bo posvečena temam, povezanim s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnostjo.

V četrtek, 13. januarja, si ob 19. uri lahko ogledate spletni prenos okrogle mize z naslovom Vpeti v čas, ki jo organizira Študentska sekcija Slovenskega društva za kognitivno znanost. Kako čas razumemo v fiziki, kakšna je njegova vloga v naših telesih ter kako so s tem povezana naša doživljanja, se bodo spraševale Neža Brezovnik, študentka kognitivne nevroznanosti, fizik Sašo Grozdanov, fenomenolog Aleš Oblak in psihiater Miran Možina. Neposredni prenos dogodka bo dostopen na YouTube kanalu Društva Sinapsa.

V Študentskem sociološkem društvu – Sociopatija načrtujejo izid zbornika. Prijave tem s področij prihodnosti mladih, družbe in demokracije ter vsakdanjega življenja študentk zbirajo do srede, 5. februarja, na elektronskem naslovu @email. Ponujajo tudi svetovanje pri pripravi prispevkov. Več informacij najdete na njihovi Facebook strani.

Ministrske dosežke je preštevala Marja. Mentorirala je Eva, lektorirala pa Višnja. 

Vir slike: Insomnia Espresso Bar by memorycardfull