15 klonov ministrice Kustec

Oddaja
22. 11. 2021 - 16.00

V petek, 19. novembra, je svojo drugo interpelacijo z 42 glasovi proti in 39 glasovi za prestala šolska ministrica Simona Kustec. Opozicija je navedla sedem ključnih očitkov, med drugim podcenjujoč, izključujoč in ignorantski odnos do strokovne javnosti, nato ponižujoč in nestrokoven odnos do znanstvenoraziskovalne dejavnosti, zanemarjanje športa, športnikov in športnih organizacij, pa tudi škodljivo, nespametno in politično motivirano ukinitev Šole za ravnatelje.

Kustec je v zagovoru vse očitke zavrnila in izpostavila, da jo opozicija želi utišati, ker je ženska, kar so koalicijski poslanci podprli z glasnim aplavzom. Poslanec SDS Franc Breznik pa je izjavil, citiramo: »Ministrica za šolstvo je dala največ za sofinanciranje šol, vrtcev in športnih objektov v zgodovini Slovenije. Lahko bi rekel celo v zadnjih 150 letih. Z eno besedo bi lahko rekli tudi, da gre za novo Marijo Terezijo v slovenskem šolskem sistemu.«

O predlogu Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
 / 5. 11. 2021

V četrtek je državni zbor z 80 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, o katerem smo na radiu v začetku novembra že obsežno poročali. Sprejeti zakon vsebuje problematične točke, na katere je izčrpno opozoril visokošolski sindikat. Na kratko: odslej bodo lahko predstojniki organizacijskih enot prejemali dvojne plače, zraven tega pa še avtorske honorarje, medtem ko bodo raziskovalci, pogosto zaposleni za določen čas z nezakonito veriženimi pogodbami, še naprej opravljali večino raziskovalnega dela in prejemali neprimerljivo nižje plačilo. V praksi je po ugotovitvah sindikata možno pričakovati, da bodo najvišji honorarji izplačani na tržno dobičkonosnih področjih, ki imajo zaradi vsebine raziskovalnega dela več možnosti za sodelovanje z industrijo.

Po pozivu zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, naj dijakinje in študentke srednjih šol in fakultet za zdravstveno nego priskočijo na pomoč v bolnišnicah in domovih za ostarele, se je v javnosti razkrila problematika neplačanega praktičnega usposabljanja. Za razliko od praktičnega izobraževanja, ki sicer poteka v zdravstveni ustanovi, a pod mentorstvom učitelja in zato ni plačano, usposabljanje izvaja delodajalec, ki bi takozvane nagrade v višini 86 evrov po zakonu za uravnoteženje javnih financ moral plačati.

MIZŠ je v zvezi z neizplačevanjem nagrad za dijake pojasnil, da nanje vpliva Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Natančneje za področje zdravstva to ureja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ki pa izplačevanja nagrade za dijake in študentke z zdravstvenega in socialno-varstvenega področja ne določa, čeprav je kolektivna pogodba podrejena zakonu. Tudi ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana Silva Kastelicmeni, da ni pošteno, da dijaki, ki prakso opravljajo v gospodarskem sektorju, nagrade prejemajo, javni zdravstveni sektor pa tudi v času, ko zdravstvenih delavcev množično primanjkuje, pričakuje tudi do polletno neplačano delo. Sicer bodo aktualno prostovoljno delo dijakov in študentov z novim interventnim zakonom PKP 10 plačali v obliki dnevnega dodatka v višini 25 evrov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, je na mesto predsednika državne komisije za splošno maturo po neobičajni poti imenovalo zgodovinarja Darka Friša, dekana mariborske filozofske fakultete. Ta je nadomestil Marino Tavčar Krajnc, prav tako zaposleno na mariborski univerzi, ki jo je na mesto januarja 2020 imenoval takratni šolski minister Jernej Pikalo. Tavčar Krajnc se je v začetku letošnjega leta upokojila, njeno razrešitev z mesta predsednice komisije pa je takrat eksplicitno zahteval mariborski rektor Zdravko Kačič. A Tavčar Krajnc je naziv visokošolske učiteljice, ki je pogoj za članstvo v komisiji, obdržala tudi po upokojitvi, zato upravičenega razloga za razrešitev ni.

Kljub temu je 28. septembra Damir Orehovec, državni sekretar na MIZŠ, podpisal sklep o spremembi sklepa ministra Pikala o imenovanju državne komisije za splošno maturo. Namesto Tavčar Krajnc je mesto predsednika zasedel Friš, razlogov za razrešitev predsednice pa niso navedli. S primerom se sedaj ukvarja pooblaščenec Tavčar Krajnc, Dino Bauk, ki trdi, da gre v resnici za sklep o razrešitvi, za katerega pa ne obstaja pravna podlaga. Po besedah Bauka je sporno tudi to, da je sklep podpisal državni sekretar in ne ministrica Kustec. Odvetnik je na upravnem sodišču že vložil tožbo, s katero terja razveljavitev sklepa. Friš, ki do odločitve sodišča ostaja predsednik komisije, je sicer mentoriral več kot 20 diplom in disertacij, ki so, kot navaja Dnevnik, raziskovale lik in delo Janeza Janše. Med drugim je bil mentor diplomskega dela nove poslanke SDS-a Karmen Kozmus Ferjan.

Visokošolski prostor v Novem mestu se še naprej intenzivno razvija. Na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu se z današnjim dnem namreč uradno odpira mednarodni transdisciplinarni raziskovalni center za razvoj in odličnost vodenja. Center bo odprt v sklopu spletnega posveta Pogled v prihodnost, ki ga bo vodila ena od ustanovnih članic in članov, docentka doktorica Tatjana Dragovič Andersen, pridružili pa se ji bodo še slovenski in tuji predavatelji s področja vodenja. Center je do zdaj deloval znotraj fakultete in organiziral že dve zimski šoli s področja odličnosti vodenja, v prihodnosti pa računajo tudi na finančna sredstva v okviru mednarodnih projektov. Poslanstvo centra po njihovih besedah ni le mednarodna prepoznavnost, ampak tudi razvoj voditeljev za prihodnost, tako da se, citiramo, “ne bo dogajalo, kar se dogaja zdaj”.

S Tončijem Kuzmanićem smo se pogovarjali o raziskovalnih inštitutih in njihovem postajanju eno s »staro damo«
 / 24. 5. 2012

Umrl je Tonči Kuzmanić, nekdanji sodelavec Radia Študent ter dolgoletni sodelavec in eden izmed ustanoviteljev Mirovnega inštituta. Bil je družbeni kritik, raziskovalec, aktivist in profesor sociologije. Leta 1996 je ustanovil Delavsko-punkersko univerzo, izobraževalni projekt Mirovnega inštituta, ki je 16 let odpiral možnosti aktivnega izobraževanja mladih o najsodobnejših političnih temah in pomembno vplival na cele generacije humanistov in družboslovcev.

Poglejmo še v tujino. S pandemijo poklic delavca v izobraževalni ustanovi ne postaja vedno bolj nehvaležen le pri nas. Finski učiteljski sindikat je v zadnji raziskavi ugotovil, da zaradi zahtevnejših delovnih pogojev in prenizkih plač o opuščanju poklica razmišlja kar šest od desetih finskih učiteljev. Tudi latvijski sindikat s področja šolstva in znanosti je na tamkajšnjo vlado naslovil odprto pismo, ki opisuje krizne razmere v izobraževalnem sektorju. Povečan obseg dela, negotovost, stres in prenizke plače naj bi po ocenah v bližnji prihodnosti število zaposlenih v sektorju zmanjšali za 10 odstotkov, približno polovica pa jih želi zamenjati službo v naslednjih petih letih. Tudi v Sloveniji naj bi po izsledkih raziskave Poklicni barometer prihodnje leto primanjkovalo učiteljev v osnovnih šolah, srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Konferenca Novodobno suženjstvo: prekarno delo in Jezik in sporazumevanje v letu 2021
 / 22. 11. 2021

Kot je bilo obsežneje napovedano že v Kulturnih novicah: jutri, v torek, 23. novembra, ob 17. uri bo v atriju ZRC SAZU potekala 9. Nacionalna konferenca Gibanja za dostojno delo in socialno družbo z naslovom Novodobno suženjstvo: Prekarno delo. Vabljene!

Še do 25. novembra potekajo prijave za vodjo video sekcije na Radiu Študent. Več informacij najdete na Facebook dogodku. Prijavo pošlji na video@radiostudent.si.

V tednu od 30. novembra do 3. decembra se bo po spletu odvil Teden Univerze v Ljubljani. Zvrstilo se bo sedem tradicionalnih dogodkov. Več informacij najdete na spletni strani univerze.

 

Novičke sta iskali Hana in vajenka Nika. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.