Ku-ku, september je tu in kadrovska stiska v šolstvu ravno tako. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše Sviz, spet javno poudarja, da pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra šole sili v ponavljanje razpisov za delovna mesta, angažiranje že upokojenih učiteljic in učiteljev, študentov ali zaposlenih z neustrezno izobrazbo. Pri Svizu opozarjajo tudi, da učitelji vse pogosteje poučujejo predmete, za katere niso usposobljeni.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pod vodstvom ministra Darja Felda v odgovor izpostavlja že izvedene ukrepe, kot je lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev. Po novem lahko namreč šole v primeru neuspelega razpisa za delovno mesto za določen čas dveh let zaposlijo posameznico, ki pogojem razpisa še ne ustreza, in računajo, da bo v tem času pridobila manjkajoči strokovni izpit ali zaključila izobrazbo. Na ministrstvu so ponosni tudi na štipendiranje pedagoškega poklica. [beri kritično] Spomnimo, za štipendije se kljub kadrovski stiski še vedno ne kvalificirajo študentke in študenti filozofskih fakultet, ki na magistrskem študiju izberejo pedagoške programe in se tako izobrazijo v učitelje in učiteljice.

Na ministrstvu obljubljajo tudi nove ukrepe, ob tem pa trenutno stisko pripisujejo izgubljenim generacijam potencialnih pedagoških delavcev med gospodarsko krizo prejšnjega desetletja. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj na predlagane nove ukrepe odgovarja, citiramo:

»Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom.« Konec citata.

Tretjina osnovnih šol v Sloveniji bo z novim šolskim letom začela izvajati tako imenovani razširjeni program, ostali dve tretjini pa imata za uvedbo iste spremembe še nekaj let, natančneje do šolskega leta 2028/29. O specifikah kurikuluma za razširjeni program smo na redakciji že poročale v marcu, a v duhu ponovnega zaganjanja poletnih možganov osvežimo spomin: razširjeni program na novo strukturira jutranje in popoldansko varstvo, organizirano učno pomoč, dopolnilni in dodatni pouk, neobvezne izbirne predmete, gibanje za zdravje in dobro telesno in duševno počutje, kulturo in državljansko vzgojo ter učenje učenja. Zaradi kadrovskih stisk bodo šole, ki s tem letom uvajajo spremembe, potrebovale dvotedensko prehodno obdobje.

Šole so pri izvajanju in prerazporejanju namembnosti ur relativno avtonomne, program pa naj bi omogočal večjo individualizacijo dela z otroki. Pomisleki, ki jih je v delu pedagoške skupnosti sprožila sprememba, med drugim zadevajo kadrovske in finančne neenakosti šol, ki vplivajo na njihove kapacitete izvajanja razširjenega programa, ter na prednosti nestrukturiranega prostega časa za razvoj otroka.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje napovedujejo ukrepe na področju tako imenovanega »romskega vprašanja«. Ti segajo vse od proaktivnih odprtij večnamenskih in dnevnih romskih centrov, dodatnih zaposlitev v centrih za socialno delo, pa do potencialno paternalističnih sprememb pri regulaciji obiskovanja pouka in posledicah za starše, če izostankov ne pojasnijo. Takšni predlogi lahko med vrsticami spominjajo na lanske predloge 11 županov jugovzhodne Slovenije. Ministrstvo za šolstvo predlaga tudi poostren nadzor rabe mobilnih telefonov, pametnih ur in drugih elektronskih naprav v šolah ter fizične preglede osebnih stvari učencev.

Romski otroci so tudi ena od ciljnih skupin novega projekta subvencioniranja priprave učbenikov, ki ga je vlada umestila v načrt razvojnih programov. Z njim naj bi pripravili in izdali nizkonakladna učna gradiva, namenjena učencem in dijakom s posebnimi potrebami, Romom in manjšinskim narodnostnim skupnostim.

Zdaj pa k študentskim tematikam. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije obljublja izgradnjo novih 380 ležišč na Roški, preučuje pa tudi izgradnjo novih študentskih domov na območju Bežigrada ob Dunajski cesti. Bolj neposredno razveseljujoča od dolgoročnih obljub, ki smo jih sicer že vajeni, pa je novica, da je ministrstvo začelo postopke za odkup Akademskega kolegija, prebivalke in prebivalci katerega že leta zadržujejo sapo v strahu, kdaj se vsakoletne najemne pogodbe ne bo podaljšalo in kdaj bodo tako izgubili streho nad glavo. Strategija in akcijski načrt za ozelenitev raziskovalne in izobraževalne infrastrukture, ki ga je vlada sprejela avgusta lani, sicer do leta 2030 ambiciozno obljublja celovito obnovo objektov, odpravo prostorskega primanjkljaja in vzpostavitev sodobne opreme.

Gradnja NUK-a II se je končno pričela! Oziroma natančneje, začela so se arheološka izkopavanja na pripadajočem zemljišču, ki je bilo doslej zasebno parkirišče. Študentke in študente arheologije boste pri delu pod neusmiljenim soncem predvidoma lahko opazovale do prvih mesecev naslednjega leta, ko naj bi Center za preventivno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaključil z izkopavanjem in omogočil začetek gradbenih del.

Novi predlog zakona o visokem šolstvu, o katerem smo na redakciji pisale kar precej, je v času javne razprave prejel okoli 60 pripomb, ki imajo opraviti z urejanjem učnega jezika, uvedbo športne vzgoje kot obveznega predmeta, pogoji za vpis, sestavo rektorske konference in sveta za visoko šolstvo, študijskim letom in obsegom predavanj. Na ministrstvu bodo pripravili dopolnjen predlog zakona za medresorsko obravnavo, zakon pa naj bi bil sprejet v začetku naslednjega leta.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK 

Dijaki in dijakinje, pozor! Še en teden imate za oddajo vlog za dodelitev Zoisove štipendije. Študentke in študenti imate en mesec in en dan več, to je do 10. novembra, razpis za štipendije za deficitarne poklice pa se zapira malo pred tem, 30. septembra.

Študentke in študenti Univerze v Ljubljani se lahko v okviru zunanje izbirnosti od včeraj vpišete na dejavnosti Centra za obštudijsko dejavnost UL. Med 24 dejavnosti, ki so ovrednotene s tremi ali štirimi kreditnimi točkami, lahko izbirate do 25. septembra, a se mnoga mesta zapolnijo že pred tem!

Če bi migali brez bremena zaključne ocene, pa vas Univerzitetna športna dvorana v Rožni dolini vabi na brezplačne športne programe, ki potekajo od danes pa do 30. 9., po naslednjem urniku:

OD PONEDELJKA DO ČETRTKA
18.00–22.00: Športi z žogo, badminton, namizni tenis
18.00–22.00: Fitnes
20.00–21.00: Vodena vadba

PETEK
10.00–15.00: Športi z žogo, badminton, namizni tenis
10.00–15.00: Fitnes

Poleg naštetega nudijo tudi vodene vadbe pilatesa, joge, jogalatesa, funkcionalne vadbe in BodyArta. Nanje se morate za udeležbo prijaviti preko sistema POPR, vsak dan od 6. ure dalje.

19. in 20. septembra bo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko potekala konferenca z naslovom Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Udeležba je za študentke in študente brezplačna, prijaviti pa se morate do osmega septembra. Več informacij lahko najdete na spletni strani Slovenskega društva za jezikoslovne tehnologije, link do nje pa bo objavljen v našem prispevku.