Poslanci treh koalicijskih strank – SDS, NSi in SMC – so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlagana je sprememba pri financiranju zasebnih osnovnih šol. Trenutno je pri slednjih financiranje obveznega programa 85-odstotno, z novelo pa bi se to spremenilo na 100-odstotno financiranje obveznega programa ter 85-odstotno financiranje razširjenega programa. Spomnimo, da so bile podobne pobude v parlament vložene že večkrat, a niso dobile zadostne podpore.

Opozicijske stranke SD,  Levica in LMŠ so do predloga novele zakona kritične. Podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo očita, da se zadevo skuša speljati po skrajšanem parlamentarnem postopku in predlog označuje za jasen napad na javno šolstvo. Koalicijske stranke vztrajajo, da gre za uresničitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ki določa, da je različno financiranje javnih in zasebnih šol neustavno. Tudi predsednica odbora za izobraževanje Iva Dimic je ocenila, da je predlog novele zakona skladen z odločbama ustavnega sodišča iz leta 2014 in 2020, ter dodala, da bo s sprejetjem zakona, citiramo "odpravljena dolgotrajna protiustavnost, kjer so bile otrokom in staršem sedem let sistematično kršene ustavne pravice". Konec citata. Obravnava novele je predlagana po skrajšanem postopku.

Slovenija je vstopila v tako imenovano rumeno fazo, z njo pa se v šolske klopi vračajo vsi dijaki in dijakinje ter v predavalnice vse študentke in študenti. No, za slednje je vračanje za vse morda nekoliko vprašljivo, saj je med osebami med drugim še vedno obvezna medosebna razdalja enega metra in pol. Kako je biti študent v zadnjem letu, so za radio Prvi v oddaji Gymnasium spregovorili tudi študenti: Vida Jocif, Sara Svati Sharan, Lenart Kolja Kokalj in Andrej Pirjevec, predsednik Študentske organizacije Slovenije. Slednji je povzel glavne težave, ki so se pokazale v času epidemije.

IZJAVA

Poglejmo še, kako potek izobraževanja na daljavo ocenjuje širša javnost. Javnomnenjska raziskava Vox populi je raziskovala razpoloženje vključenih v osnovnošolsko ter srednješolsko izobraževanje in ocenila, da zadovoljstvo z organizacijo izobraževanja v času epidemije ostaja na srednji ravni. V sklopu vprašanj, vezanih na  pomoč na domu, je dobra petina povedala, da so njihovi učenci oziroma dijaki pri izobraževanju na daljavo potrebovali tehnično pomoč pri uporabi računalnika, vzpostavljanju povezave z internetom ali pri tiskanju ter pošiljanju učnih gradiv. Enak delež šolajočih je potreboval tudi pomoč pri organizaciji urnika in motiviranju za delo. Hkrati dobra petina osnovnošolcev in skoraj polovica dijakov ni potrebovala nobene oblike pomoči. Pri tem se je izkazalo, da so bili na boljšem otroci iz višje izobraženih družin.

Zadovoljstvo z organizacijo in izvajanjem šolanja v tekočem šolskem letu na šoli je doseglo povprečno oceno 3,24. Z nekoliko slabšo oceno - to je 3 - pa je bilo ocenjeno zadovoljstvo šolajočih s pridobljenim znanjem in ocenami. Skoraj polovica vprašanih ocenjuje, da so učiteljice in učitelji pri ocenjevanju znanja primerno upoštevali okoliščine izobraževanja v pogojih epidemije. Nekaj več kot tretjina pa jih je bilo do šolnikov kritičnih, saj menijo, da otrokom niso prišli dovolj nasproti.

Slabše je ocenjeno delo ministrice za izobraževanje, znanost in šport, Simone Kustec. Poleg vodstva Sindikata vzgoje in izobraževanja, ki za odstop zbira podpise med člani, odstop pričakuje tudi večina anketiranih staršev. Da bi morala odstopiti, je navedlo skoraj 60 odstotkov vprašanih. Rezultati so značilno povezani s političnimi prepričanji anketirancev. Tisti, ki so v anketi navedli, da je delo vlade neuspešno, so v kar 78 odstotkih hkrati navedli, da bi morala ministrica odstopiti. Nasprotno pa skoraj tri četrtine tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, pravi, da naj ministrica ne odstopi.

V Društvu Iskra so zaskrbljene nad dogajanjem v zadnjih tednih in nad negativnim odzivom javnosti na sporočilo ozaveščevalne akcije Znamenja, zaradi katerega so bile nevladne organizacije primorane plakate umakniti. Menijo namreč, da moramo za približevanje k družbi brez nasilja nujno prepoznati strukture, ki nasilje ustvarjajo in ga dopuščajo, ter problem nasilja tudi konkretno nasloviti. Zaskrbljujoče je, da se je javnost hitro in ostro odzvala zgolj zato, ker je v sporočilu plakata prepoznala stereotipizacijo moških, pri čemer je problem nasilja potisnila na stranski tir. Dodajajo, da je izrazito negativen odziv javnosti na ozaveščevalno akcijo prikazal, da se kot družba nismo sposobni zamisliti nad svojimi dejanji. Če želimo problem nasilja kot družba rešiti, moramo prepoznati tudi povzročitelje nasilja, ne samo žrtve. Da bi nasilje prepoznali, pa moramo biti pozorni na njegova znamenja.

Evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju Eurydice zdaj tudi v slovenskem jeziku predstavlja temeljne ugotovitve poročila Pravičnost v šolskem izobraževanju v Evropi. Poročilo prinaša pregled izobraževalnih struktur in politik, ki vplivajo na pravičnost v izobraževanju. Najpomembnejše ugotovitve opozarjajo na več politik, ki so povezane z večjo mero pravičnosti: povečanje javnih izdatkov, predvsem za primarno izobraževanje; pozno razvrščanje učencev v različne izobraževalne programe ali smeri; omejevanje diferenciacije v politikah izbire šole in sprejema na šole ter zniževanje števila ponavljalcev razreda ali letnika. Prelet pokaže, da med državami obstajajo velike razlike pri izvajanju teh in drugih politik ter uspešnosti pri zmanjševanju nepravičnosti v izobraževanju.

Poglejmo še v tujino. V Združenem kraljestvu je na mizi predlog zakona o visokem šolstvu, ki se dotika svobode govora. Angleške univerze bodo, če bo zakon sprejet, morale zaščititi in omogočiti svobodo govora, v nasprotnem primeru pa bodo lahko gostujoči predavatelji, akademiki ali študentje zahtevali odškodnino.

Zimbabvejska vlada je napovedala zagotovitev brezplačnega izobraževanja učencem, učenkam ter študentom s posebnimi potrebami. Zaveda se namreč, da pogosto prihajajo iz revnejših družin in so posledično še bolj izključeni iz družbe.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Od 18. do 20. maja bo prek spleta potekal Sejem akademske knjige Liber.ac, ki povezuje članice Univerze v Ljubljani in različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige. Letošnji spremljevalni program nosi naslov Stopinje v mestu in bo obravnaval poglede na mesto z različnih zornih kotov ter spreminjajočo se vlogo mestnega prostora v času epidemije. V okviru sejma Liber.ac se bo odvil tudi dogodek v povezavi z Radiem Študent. Dogodek nosi naslov Arhitektura Radia Študent in bo potekal v sredo, 19. maja, ob 11. uri. Več informacij o sejmu in programu najdete na spletni strani Filozofske fakultete.

Objavljen je razpis za Mednarodne parlamentarne štipendije oziroma IPS za mlade absolvente visokih šol, ki ga razpisuje Nemški zvezni parlament. V Sloveniji bodo trije izbrani štipendisti oziroma štipendistke dobili priložnost, da spoznajo delovanje nemškega parlamenta v teoriji in praksi. Rok za prijavo je 31. julij 2021, več informacij pa je dostopnih na spletni strani Nemškega zveznega parlamenta.

V torek, 18. maja, se bo odvil mednarodni muzejski dan 2021. Letos je posvečen prihodnosti muzejev in nosi naslov Prihodnost muzejev: Okrevanje in novi izzivi. Na ta dan imajo muzeji in galerije prost vstop, organizirani pa so tudi dogodki, ki obeležujejo mednarodni muzejski dan.

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti organizira mednarodno konferenco z naslovom Odzivanje na spolno kriminaliteto: Modeli, spreminjanje in družbeni kontekst, ki bo v sredo, 19. maja, ob 9. uri po spletu. Na konferenci bodo opisano problematiko naslovili z različnih vidikov, ki jih bodo osvetlili domači in tuji predstavniki iz akademske in strokovne sfere. Na dogodek se je potrebno predhodno prijaviti, več informacij najdete na Facebook strani dogodka.