Akademskih 15 v taborišču

Akademskih 15 v taborišču

Oddaja
13. 4. 2016 - 14.00

Leta 2014 so v Hongkongu na pobudo različnih študentskih skupin potekali množični prodemokratični protesti, znani tudi pod imenom dežnikarska revolucija. Hongkonška vlada se na zahteve svojih prebivalcev takrat ni odzvala, zato so študentske skupine ustanovile lastne politične stranke. Njihov namen je, da po neuspehu ulice svoj boj nadaljujejo v okviru institucionalne politike. Doseči želijo, da bi prebivalci nekdanje britanske kolonije lahko sami izbirali svojega voditelja oziroma predsednika lokalne vlade. Dolgoročno pa se mnogi izmed njih zavzemajo za odcepitev od kitajske nadvlade. Kitajska, ki Hongkongu vlada vse od leta 1997, vztrajno zatira akademsko in novinarsko svobodo, s čimer krši osnovne hongkonške zakone. Ena od nedavno ustanovljenih strank, Demosisto, se bo na volitvah predstavila kot koalicija šestih skupin, njihovi člani so večinoma študenti. Na volitvah, ki so predvidene septembra letos, bodo kandidirali v vseh okrožjih Hongkonga.

Prejšnji teden so se na nemškem konzulatu v New Yorku zbrali diplomati iz Nemčije, Norveške in Portugalske, predstavniki Inštituta za mednarodno izobraževanje, German Academic Exchange Service in komisar Združenih narodov za begunce, da se pogovorijo o ukrepih, ki ponujajo podporo 'razseljenim' študentom z Bližnjega Vzhoda. Udeleženim se zdi pomembno zlasti to, da razseljeni študenti ne izpadejo iz študijskega procesa in lahko nadaljujejo z izobraževanjem.

Po oceni Združenih narodov je predvidena doba bivanja v begunskem taborišču 17 let, zato so na srečanju namenili pozornost predvsem tako imenovani 'transitional education' - načinu zagotavljanja izobrazbe tistim, ki so nastanjeni v taboriščih in nimajo dostopa do fakultet. Problema se bodo lotili s povezovanjem in vzpostavljanjem mednarodnega sistema za koordiniranje iniciativ, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem izobrazbe v begunskih taboriščih.

Iz Velike Britanije, kot poroča Telegraph, prihajajo novi rezultati raziskav, ki kažejo na plačna odstopanja pri diplomantih nekoliko slabših univerz in njihovimi vrstniki, ki univerze sploh niso obiskovali - slednji namreč zaslužijo več. Pri ženskah je raziskava opozorila, da še vedno obstaja 9 univerz, na katerih so študentke 10 let po končanem študiju na slabšem kot vrstnice, ki niso študirale. Prav tako pa je raziskava pokazala, da študenti s premožnejšimi ozadji zaslužijo bistveno več v primerjavi s svojimi nekoliko revnejšimi vrstniki. Čeprav so oboji doštudirali na istih univerzah iste smeri, študenti in študentke s premožnejšim zaledjem (najbogatejših 20 odstotkov gospodinjstev) zaslužijo povprečno 10 odstotkov več kot njihovi študijski kolegi. Raziskava, ki so jo opravili Inštitut za fiskalne študije, Inštitut za izobraževanje, Harvardska univerza in Univerza v Cambridgeu, je nepredvidljivo pokazala na močno korelacijo med statusnim ozadjem diplomantov oziroma diplomantk in njihovimi kasnejšimi zaslužki na delovnem mestu. Analiza davčnih podatkov in dokumentov o študentskih posojilih preko 260.000 študentov oziroma študentk v časovnem razdobju desetih let je izpostavila, da moški iz premožnejših gospodinjstev zaslužijo 3.300 funtov več, medtem ko ženske le 2.100 funtov več, če vzamemo v ozir še univerzo in smer študija. Primerjava z vsemi univerzami je le še utrdila zastavljeno perspektivo, saj so se tukaj razkoraki še povečali. Diplomanti iz bogatejših okolij zaslužijo letno približno 8.000 funtov več, diplomantke pa okoli 5.300 funtov več na leto. Čeprav so ugotovitve raziskave ponekod povzročile ogorčenje in razlog za akcijo v smislu izenačitve možnosti, so druge pojasnitve šle v smer krivde teh, ki zaslužijo manj, saj naj bi jim bojda umanjkalo kvalitetnega kariernega svetovanja.

Verjetno bi bilo zanimivo problematizirati tudi ne neopazna plačna razhajanja glede na spol ali raso, ki so bila tukaj v veliki meri izpostavljena. Ključno vprašanje, ki ga v povzemanju rezultatov raziskav ni bilo zaslediti, pa bi bilo, zakaj do takšnih odstopanj sploh prihaja.

V Španiji pa trenutno poteka vsesplošna študentska stavka pod vodstvom tamkajšnjega študentskega sindikata. Študenti so se odpravili na ulice, da bi izrazili nestrinjanje s trenutno politiko vladajoče stranke Partido popular, hkrati pa tudi opozarjajo na uničujoči pakt, ki se spleta med socialdemokratsko stranko PSOE in na novo ustanovljeno desno stranko Ciudadanos. Učilnice mnogih večjih univerz bodo danes in jutri tako ostale prazne, študenti pa bodo svoje zahteve izrazili na ulicah. Španija je sicer že od volitev 20. decembra lani v politični krizi, saj nobeni izmed strank ne uspe sestaviti koalicije. Želeli smo govoriti z organizatorji stavke, a jih žal nismo uspeli dobiti na telefon.

///NAPOVEDNIK///

Te dni se na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani odvija Teden Lise Meitner: Feminizem in ženske v znanosti. V organizaciji študentskega sveta, študentske organizacije FMF, študentskega društva Iskra ter nekaj posameznic in posameznikov letos že tradicionalno organizirajo sklop predavanj, okroglih miz in razprav o ženskah v znanosti. Stvar se je začela včeraj, nadaljuje se danes ob 15. uri, konča pa z jutrišnjim predavanjem ter kasnejšo razpravo ob 16-ih. Nikjer drugje kot na Fakulteti za matematiko in fiziko!

Istočasno pa se v Pritličju odvija 9. Kulturološki simpozij s simptomatičnim FDV-jevskim naslovom Selfologija. A nič ne de, saj ga gosti FDV-jevski Kult.co, oddelčno društvo kulturologov. Naj vas naslov ne zavede - program je proper!  Zadeva je prav tako že od včeraj, nadaljuje pa se danes ob 16-ih na FDV-ju in jutri ob isti uri v Živku Skvotcu v Rogu – ki ga ne damo!

Prav tako pa se še vedno vleče nit. Rdečo. Ekipa literarnega natečaja Rdeča nit vabi vse zainteresirane, ki radi plavamo v oblakih in hodimo po sanjah, ker so realnejše, vse, ki študiramo, pišemo prozo ali poezijo, da jim posredujemo naša pisanja. Do konca tega meseca na naslov ff.rdeca.nit@gmail.com. Za več info pa pojdite na FB-pejđ Literarni natečaj Rdeča nit.

Naslednji teden pa nas čakata 2 mamilarska dogodka! In to sredi belega dne v centru mesta! No, skoraj v centru. Ne bo se jedlo roza tablet, niti snifalo praškov sumljivega porekla, pač pa se bo zvijalo in kadilo! Točno čez en teden bosta sproti potekala kar 2 takšna dogodka. Uradni Marihuana marš bo tokrat na pol sprivatiziran s strani ŠOU, kar z drugimi besedami pomeni umik dogodka v zaprto okolje Študentskega kampusa in vstopnino za nočni del. Alternativni marihuana marš pa bo produciral dim “žlahtnega” okusa in risal zapohane nasmeške na standardnem mestu - na Kongrescu. Brez vstopnine.

Novice so družno napisali člani najboljše redakcije Radia Študent.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.