Današnje novice začenjamo s kratkim izletom po nepredvidljivih poteh šolske zakonodaje in pravilnikov. V preteklem tednu so na osnovno šole Prežihovega Voranca prejeli obvestilo tržnega inšpektorata, v katerem je pisalo, da so z izvajanjem izobraževalne dejavnosti kršili Zakon o spodbujanju razvoja turizma. A izkazalo se je, da šola v resnici ni kršila nobenega pravila. Ravnatelj osnovne šole Prežihovega Voranca, Marjan Gorup, razloži, kako je do situacije prišlo in kako se je razvijala:

Izjava

Kot smo slišali, je šlo torej za odločitev inšpektorata, ki je na podlagi napačno podane anonimne prijave zmotno sklenil, da je bila izvajana dejavnost turistične narave. A poudariti je treba, da veljajo šolske ekskurzije, izleti in tabori za pouk na terenu in spadajo v redni obseg delovnih obveznosti učiteljev na šolah, zaradi česar se jih potemtakem ne da opredeliti kot turistične. Kljub temu da ni potrebe po spreminjanju zakonodaje, pa šolska ministrica Maja Makovec Brenčič in gospodarski minister Zdenko Počivalšek že iščeta zakonske rešitve, ki bodo omogočale izpeljavo ekskurzij v lastni režiji.

O razvoju dogodkov na univerzi na Primorskem smo že pisali. V preteklem tednu so dobile novo razsežnost - profesorji, ki so pred nekaj tedni od rektorja univerze prejeli odpustnico, bodo iskali pravico na sodišču. Marušič jim očita, da ne morejo biti istočasno zaposleni na raziskovalnem institutu in univerzi, saj naj bi s tem kršili konkurenčno klavzulo. A pri tem pozablja na pomen povezave med znanstvenoraziskovalnim delom in poučevanjem. Pomenljivo je tudi dejstvo, da je Marušič sam zaposlen ne le na Univerzi na Primorskem, ampak tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter na Inštitutu za matematiko in fiziko.

V začetku oktobra je v državnem zboru potekala debata o višini subvencij za otroke iz socialno ogroženih družin. Pred nekaj tedni je vlada sklenila, da  je, citiramo “najprej treba analizirati in evalvirati sedanji sistem subvencioniranja prehrane s socialnega in zdravstvenega vidika ter z vidika organizacije pouka in prehrane v šoli,” konec citata. Sporočilo vlade je bilo še, da, citiramo “ima predlog zakona finančne posledice, ki jih ni mogoče oceniti brez temeljite analize”. V času, ko vlada analizira in evalvira, otroci iz ranljivih skupin pa niso lačni v šoli, ampak doma, kot se je izrazila poslanka SMC Erika Dekleva, se na potrebo po krpanju  sistemskih nepravilnosti zopet odzivajo prostovoljci. Tokrat se je na potrebe odzval Milan Jakopič, ustanovitelj društva Petka za nasmeh. Društvo vsakemu otroku iz družine do vključno tretjega dohodninskega razreda dodeli skupino posameznikov, prostovoljcev, ki na poseben račun vsak mesec nakažejo 5 evrov. Iz zbranega denarja se financira topli obrok lačnim otrokom. Na sistemske rešitve bomo morali očitno še počakati, medtem ko vlada in pristojna ministrstva vedno znova dokazujejo, da imajo slepo pego za popravljanje nepravilnosti, ki se tičejo otrok, mladostnikov in študentov iz ranljivih skupin.

Na Filozofski fakulteti v Zagrebu dobivajo dogajanja neslutene razsežnosti. V zadnjem tednu je bilo burno, kaže pa, da se nepravilnosti ne kopičijo samo na Filozofski fakulteti, pač pa je pod vprašaj postavljeno delovanje celotne univerze.

Na kratko nam bo dogajanje povzel Denis Gaščić iz plenuma Filozofske fakultete v Zagrebu:

Izjava

Za podrobnejši pregled dogajanja na Zagrebški univerzi vas vabimo k poslušanju Denisovega prispevka Univerza v razsulu.

Še več presenetljivih  novic z zagrebške fakultete pa je prišlo s katedre za indologijo. Tam bodo z naslednjim študijskim letom začeli z dodiplomskim programom študija romistike. Snovalec programa, Ljatif Demir, pravi, da je pomen programa v premagovanju stigme, ki obdaja Rome. Iz Demirjevega intervjuja za hrvaški CROL smo povzeli, kaj je namen študija. Predvsem gre za demistifikacijo in destigmatizacijo predstav o Romih. Po besedah Demirja so študenti še vedno prepričani, da Romi lažejo, kradejo in plešejo okrog ognja. Študijski program pa je zasnovan tako, da se študenti seznanijo z romsko zgodovino, kulturo, literaturo.

Včeraj in danes do 18.00 po ljubljanskih fakultetah potekajo volitve v študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Da bo situacija med različnimi skupinami napeta, je bilo pričakovati, a dogajanje na Filozofski fakulteti se je obrnilo v popolnoma nepričakovano smer, vpletena je bila celo policija. Situacijo nam razloži asistent na fakulteti, Tibor Rutar:

Izjava

Kasneje se je izkazalo, da problematičen študent prihaja s Fakultete za družbene vede. In ni edini, v zadnjih dneh na Filozofski fakulteti mrgoli študentk in študentov drugih ljubljanskih fakultet, pripadnikov Filofac, kot se je na tem faksu poimenovala koalicija modro-povezanih. Ti so se pri poskusu diskreditacije nasprotnikov, Združene liste študentskih društev Filozofske fakultete, posluževali najrazličnejših tehnik. Med drugim so njihove pripadnice vztrajno zasledovali in se jih celo poskušali dotikati*.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Časopisni hiši Delo in Dnevnik vsem študentom Univerze v Ljubljani, ki se boste vpisali na redni študij v študijskem letu 2016/2017, ponujata brezplačno uporabo njihovih sicer v celoti plačljivih medijev. Obe ponudbi se nanašata na čas od 3. oktobra 2016 do 30. septembra 2017. Več informacij najdete na njihovih spletnih straneh.

Prav tako ne zamudite prvega dogodka v seriji predavanj in pogovorov o afriški literaturi, ki bo danes, 19. 10., ob 19.00. Pogovori bodo potekali s poznavalci afrikanistike in se bodo na Vodnikovi domačiji zvrstili med oktobrom 2016 in majem 2017. V središču razpravljanja o aktualnih vprašanjih je literarna ustvarjalnost afriških pisateljev, postavljena v primeren kulturni in literarni okvir. Vsebinsko, ideološko in estetsko raznolikost afriške literarne fikcije bomo na srečanjih spoznavali skozi nabor klasičnih in sodobnih del afriških avtorjev. Drevišnji pogovor bo potekal z dr. Natašo Hrastnik, tema pa bo delo Ame Ate Aidoo, pisateljice, pesnice in bivše ministrice za izobraževanje iz Gane.

V soboto v Menzi pri koritu na Metelkovi ne zamudite improvizirane predstave v izvedbi IGLU Teatra. Tokratna gostja bo Charlottee De Metsenaere iz Belgije. Pred IGLU -jevci se boste ogrevali z IGLU učenci. Prvi del bo v slovenščini, začel se bo ob pol osmi uri, za drugega, ki se bo začel ob deveti, pa prinesite angleška ušesa.

Po šolskih poteh sva vas brez lincence prepeljali Zala in Aicha.

*Del članka je bil naknadno popravljen. Za napako se opravičujemo.