Prenatrpane novice začenjamo v Študentskih domovih v Ljubljani. Na proste sobe namreč čaka še 824 študentov, ki so sicer prejeli pozitivno odločbo o sprejemu v študentske domove. Vseljevanje čakajočih študentov bo potekalo tudi v naslednjem koledarskem letu, torej verjetno tudi po tem, ko se bo prvi semester že zaključil. O nastali situaciji več pove Igor Brlek iz službe za odnose z javnostjo.

Izjava

Osnovna šola 8 talcev Logatec se ob povečevanju vpisa prav tako že nekaj let sooča s prostorsko stisko, zaradi katere nekateri razredi s poukom začenjajo z zamikom, učne ure potekajo tudi v knjižnici, pouk slovenščine za tujce in dodatna učna pomoč pa se izvajata na hodnikih. Občina je za zdaj obljubila, da bo šoli naslednje leto zagotovila dva dodatna prostora v njeni bližini, za dokončno rešitev problema pa bo poskrbela v naslednjih treh letih. Ravnateljica osnovne šole Karmen Cunder poudarja, da morata biti dodatna prostora res samo začasna rešitev, saj šola težko organizira selitve učencev iz ločenih enot v glavno stavbo, kjer potekajo ure telovadbe in kosilo. Ravnateljica se želi predvsem izogniti povečanju učnih skupin in uvajanju dveh izmen pouka, saj bi to za mnoge učitelje pomenilo celodnevno delo, učencem pa bi otežilo obiskovanje obšolskih aktivnosti in stike z družino.

V Trstu se, nasprotno, prazni pravilnik o tržaških občinskih vrtcih. Občina Trst namreč pripravlja osnutek novega pravilnika, v katerem za vzgojitelje ne bo več predvideno obvezno znanje slovenščine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij poudarjata, da bi takšna sprememba za tri slovenske vrtce, ki delujejo v Trstu, dejansko pomenila njihovo ukinitev.

Tožilstvo je vložilo nove obtožnice v zvezi z dodatki za stalno pripravljenost. Dodatke naj bi si izplačevali na desetih fakultetah Univerze v Ljubljani, skupaj naj bi bilo izplačanih okrog 1,7 milijona evrov. Obtožnice so bile do sedaj vložene proti štirim zaposlenim na Ekonomski fakulteti, nove pa se nanašajo na osebe s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Fakultete za socialno delo. Kmalu lahko pričakujemo tudi odločitev, ali bodo vložene obtožnice zoper nekdanje odgovorne na Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti.

Po odstopu Branke Kalenić Ramšak z mesta prorektorice za pedagoško dejavnost zaradi informacij, da naj bi v času dekanovanja na Filozofski fakulteti prejemala dodatke za stalno pripravljenost, bo na njeno mesto imenovana Barbara Novak, redna profesorica na Pravni fakulteti. Na prvi redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, pa so novi poslanci izvolili starega predsednika Klemna Perana.

Lansko leto je bil sprejet Zakon o vajeništvu, ki je v izobraževalne programe uvedel vajeniški sistem. Sindikat Mladi plus, ki je sodeloval že pri sprejemanju zakona, je septembra začel nov projekt, v okviru katerega bo opravljal posvetovanja z dijaki in študenti šol in fakultet, na katerih so ali bodo predvidena vajeništva. V zadnjih mesecih so potekale priprave na začetek posvetovanj, s katerimi nameravajo začeti v kratkem. Več o tem pove predsednica sindikata Tea Jarc.

Izjava

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v Bruslju sodeloval v razpravi o preprečevanju antisemitizma s svojo mislijo, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom tanka. V nadaljnji razpravi je mejo nekoliko odebelil, ko je pojasnil, da je treba preprečevati širjenje sovraštva do kogarkoli drugačnega, še posebej občutljivi pa moramo biti glede vprašanj holokavsta. Poudaril je, da ima pomembno vlogo pri razmejevanju tudi šolstvo, ki k temu prispeva med drugim tako, da se 50 učiteljev na leto v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa odpravi v Izrael. Te učiteljske izmenjave sicer ureja sporazum med Slovenijo in Izraelom, v katerem poleg tega tudi piše, citiramo: “Pogodbenici poudarjata, kako pomembno je mladim med izobraževanjem omogočiti učenje o holokavstu, navezano tudi na vsebino Stockholmske deklaracije iz januarja 2000, ki poudarja edinstveno zgodovinsko naravo holokavsta in obsoja še vedno prisotno nevarnost genocida …”

V Južni Afriki so medtem izraelskim akademikom odpovedali povabilo na konferenco o zgodovini boja proti apartheidu. Odpoved je bila posledica pritiska aktivistov, ki so zahtevali, da organizatorji konference podajo javno izjavo v zvezi z odpovedjo vabila in v njej izkažejo nedvoumno podporo Palestini ter tako bojkotirajo apartheid, ki ga izvaja Izrael. Pozivom aktivistov je sledila tudi Fakulteta Pitzer v Kaliforniji, ki je pred kratkim izglasovala prekinitev izvajanja študijskih izmenjav v Izraelu.

Študentje Univerze v Kinšasi s protesti zahtevajo rešitev stavkovnih zahtev profesorjev, saj ti zaradi stavke že mesec dni ne izvajajo predavanj. Študentski protest je usmerjen tudi proti policijskemu nasilju na kampusu. Tekom štirih dni trajanja protestov je policija ustrelila dva študenta, ki sta se jih udeležila. Minister za visoko šolstvo v Kongu zahteva podrobno policijsko preiskavo, saj je policistom na območju univerzitetnih kampusov sicer prepovedana uporaba pravih nabojev. Policija je na kampusu Univerze v Kinšasi sicer prisotna od protestov proti Josephu Kabili leta 2015.

Ameriška ministrica za šolstvo Betsy DeVos opozarja, da študentska posojila ne pomenijo zgolj zadolževanja študentov, ampak tudi države. Kot pozitiven ukrep na tem področju predstavlja aplikacijo “myStudentAid”, prek katere lahko študentje ves čas spremljajo, koliko posojila še dolgujejo in na kakšen način ga lahko vrnejo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri ob sedmih zvečer bo potekala druga okrogla miza iz cikla na temo dogodkov maja 1968, ki ga organizira Radio Študent. Naslov jutrišnje okrogle mize je “Zareza v politično teorijo in prakso”. V pogovoru bosta sodelovala aktivist in publicist Miha Zadnikar in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Žiga Vodovnik. Dogodek bo potekal v Slovenskem glasbenoinformacijskem centru.

6. decembra ob sedmih bo v športni dvorani Tabor potekal pogovor ob izidu tematske številke Časopisa za kritiko znanosti, ki se ukvarja z “odrastjo” in stanovanjsko politiko. V pogovoru bosta sodelovala urednika Ajda Pistotnik in Klemen Ploštajner ter raziskovalca Rok Kranjc in Martin Pogačar.