Začetek vsesplošnih volitev

Začetek vsesplošnih volitev

Oddaja
29. 3. 2017 - 14.00

Koncept vsesplošnih demokratičnih volitev si je naposled le utrl pot tudi v sfero visokega šolstva. Letos prvič bomo na izbiro dekanov fakultet in predstavnikov univerz imeli vpliv tudi študentke in študentje in sicer bodo naši glasovi šteli za eno petino vseh glasov. Volitve rektorja ljubljanske univerze bodo potekale čez slaba dva meseca, 16. maja, kandidati oziroma, če smo natančnejši, eden in edini kandidat pa je že znan. Rok za prijavo slednjih se je namreč iztekel pred slabim tednom. Poslani so bili sicer trije predlogi, ki pa se vsi nanašajo na istega kandidata, trenutnega dekana fakultete za elektrotehniko, Igorja Papiča. Ta se bo javnosti predstavil 19. aprila.

A spremembe se ne obetajo zgolj študentom, temveč tudi njihovim mlajšim sorojakom. Pred slabim tednom se je zaključila javna obravnava novele Zakona o gimnazijah, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ta uvaja nekaj novosti, povezanimi s trajanjem statusa dijaka, dostopnostjo srednješolskega izobraževanja tujcem, opredeljuje pojem nadarjenega dijaka ter določa nekatere dolžnosti dijaka. Ti bodo, ko in če bo zakon prišel v veljavo, lahko izobraževanje podaljšali za eno leto, v izjemnih primerih pa za dve leti. Predlog določa tudi, da se bodo lahko tuji državljani pri nas izobraževali pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, zanje pa bo v primeru neuspešnega opravljanja izpita iz slovenščine predviden obvezni intenzivni tečaj, ki ga za posameznika organizira šola.

Dijaki bodo dobili tudi enkratno možnost potovanja, seveda vse v sklopu izobraževanja. V okviru 30. obletnice programa Erasmus je namreč Evropska komisija podala pobudo, s katero bo subvencionirala potovanja 5000 dijakom, ki se bodo izkazali z najboljšimi projekti programa eTwinning. Gre za platformo, namenjeno šolskemu osebju, prek katere lahko ti komunicirajo, sodelujejo in razvijajo projekte v okviru učne skupnosti v Evropi.

Vrnimo se za trenutek nazaj na tegobe, ki pestijo naše visoko šolstvo. Univerza na Primorskem si bo morala na podlagi odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča v Kopru odtegniti nemalo javnega denarja. Nekdanji direktorici Študentskih domov Univerze na Primorskem, Astrid Prašnikar, bo univerza morala zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja izplačati odškodnino. Po navedbah RTV je govora o 50 000 evrov, na primorski univerzi pa zatrjujejo, da je ta vsota napačna in da je delovno sodišče določilo le izplačilo devetih plač, od katerih se odšteje še nadomestilo, ki ga je oškodovanka prejemala na Zavodu za zaposlovanje. A ne glede na velikost izplačila, ob tem ne gre spregledati neodgovornosti vodstva.

Pa se ozrimo še onkraj meja naše državice. V Moldovi so včeraj na ulice odšli učitelji z zahtevo po večjem financiranju šolstva s parolo “Education will be saved, if financed”. S protesti so pričeli že sredi januarja ter jih nato na pobudo vlade prekinili. A ker je bil izkupiček dva meseca trjajaočih pogajanj dvig učiteljskih plač le za borih 20 evrov, so se učitelji s podporo sindikatov odločili s protesti nadaljevati.

Čez lužo, v Čilu, je v soboto v potekal protest, ki se ga je udeležilo več kot dva milijona tamkajšnjih prebivalcev. Izkazali so nezadovoljstvo z zasebnim pokojninskim sistemom, ki povprečno pokojnino postavlja pod mejo, določeno z minimalno plačo. Po besedah organizatorjev - delavskih sindikatov - je to kar največji protest v zgodovini boja za dostojno pokojnino. Tovrstno stanje na področju pokojninskega sistema je zapuščina vladanja diktatorja Pinocheta, ki je državi vladal od leta 1973 pa vse do leta 1990.

Nekaj tisoč kilometrov severneje pa so študenti univerze v Puerto Ricu včeraj opolnoči zasedli glavni kampus v mestu San Juan. Do nadaljnega bodo protestirali proti globokim  vladnim rezom proračunskih sredstev, namenjenim visokemu šolstvu. Z njimi nameravajo oblastniki poplačati javni dolg, študenti pa bodo zahtevali sprožitev postopka revizije, saj menijo, da je tovrstno ravnanje vlade v nasprotju z ustavo.

 

Študentski obvestilnik

Danes se je pričela Mednarodna konferenca o visokem šolstvu, ki se bo v organizaciji študentskega društva Iskra in Študentskega sociološkega društva Sociopatija odvijala na Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede. Zaključila se bo v petek v Socialnem centru Rog. Udeležili se je bodo študentski kolektivi iz Albanije, Makedonije, Grčije, Srbije, Hrvaške in Avstrije. Več o programu najdete na facebook strani Povezani onkraj bolonje, kakor je poimenovana letošnja, že druga tovrstna konferenca.

Jutri, v četrtek, 30. marca, pa ste lepo vabljeni v Pritličje na otvoritev fotografske razstave Jasne Klančišar, kjer si boste lahko ogledali portrete transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb. Razstava bo na ogled do 7. maja.

Na kakšen način je mreža vedenjskih kodov, življenjskih ritualov in Zgodovine, ki konstituirajo družbeni spol, vtkana v govorico filmskega jezika? Če bi si radi odgovrili na to vprašanje, se v petek, 31. marca, ob 18. uri odpravite na ljubljansko Filozofsko fakulteto v predavalnico 343, kjer bo  v sklopu pobude 45 dni feminizma potekalo predavanje z naslovom Ženska v zgodovini filma.

Le glejte, da se boste čez vikend dodobra spočili, saj vas vas s ponedeljkom, 3. aprilom, čaka nova paleta zanimivih dogodkov. Ti se bodo vse do srede odvijali v okviru Feminističnega tedna, ki ga študentke in študenti Fakultete za matematiko in fiziko organizirajo že tretjo leto zapovrstjo. Kakšen je namen organizacije Feminističnega tedna in komu je teden posvečen letos, nam pove Ajda Zavrtanik Drglin:

Izjava

Z opisom programa, ki si ga lahko natančneje ogledate na facebook strani Feministični teden FMF, nadaljuje Zavrtanik Drglin:

Izjava

 

Katerega kandidata za rektorja znotraj pestrega nabora bi volila, se sprašuje Aicha.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.