Poglabljanje razlik na daljavo

Poglabljanje razlik na daljavo

Oddaja
25. 4. 2020 - 18.00
 / Cicigan

ilustracija: Lily Snowden Fine

 

Okoliščine, v katerih smo se znašli v času novega koronavirusa, so za mnoge izmed nas vse prej kot idealne. Še posebej težavne pa so se izkazale za naše najmlajše, ki so morali zapustiti šolske klopi, čeprav še ni bil čas za počitnice. V današnjem Ciciganu se bomo ukvarjali s šolanjem na daljavo in s tem, kako se z njim spopadajo otroci, ki jim v šoli že tako ali tako ne gre preveč dobro. Slišali bomo izjave, mnenja in komentarje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s populacijami otrok, na katere družba včasih pozabi.

S 16. marcem je slovenska vlada uradno zaprla vrata vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pouk se je preselil v spletne učilnice, na elektronsko pošto, Zoom, Google Drive in Facebook. Pedagogi so bili postavljeni v situacijo, s katero se ni srečal še noben njihov predhodnik. Na utečen proces učenja pred razredom, klicanja otrok k tabli in na sprotno odzivanje na njihove potrebe so lahko čez noč pozabili. Vzpostavljati so začeli sistem iz nič. Hkrati pa so plavali v temi, ne vedoč, koliko časa bodo ti ukrepi sploh trajali. Kako se bodo otroci nanje odzivali? Jim bodo starši lahko pomagali? Koliko dela lahko sploh opravijo samostojno? Kaj bo po vrnitvi v šolo?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo priporočila šolam za izvajanje izobraževanja na daljavo. Na njihovi spletni strani si lahko, med drugim, ogledamo tudi videe otrok med šolanjem doma. Dve učenki nam povesta, kako poteka učenje na daljavo, prvošolček doma igra na triangel v sklopu glasbene umetnosti. Vse lepo in prav, vendar učenje za marsikaterega otroka ne poteka tako gladko.

Predstavljajte si, da niste le eden izmed otrok, ki se dobro znajdejo v šoli. Morda imate težave z branjem in pisanjem. Zamenjujete črke, težave imate pri branju navodil. Ali pa težko dolgo obdržite pozornost na eni sami nalogi. Mogoče težko nadzorujete svoja čustva, dogajajo se vam izbruhi jeze. Kaj pa, če imate vse te težave skupaj, za povrh pa živite še v enosobnem stanovanju z drugimi družinskimi člani? Doma imate samo en računalnik. Kaj, če starša nimata časa, da bi z vami sedela in skupaj reševala naloge? S takimi in podobnimi težavami se srečujejo marsikateri otroci in družine tekom karantene.

Šolsko okolje je za večino otrok najbolj primeren prostor za učenje. Osebni stik z učiteljem in druženje z vrstniki sta pomembna za otrokov razvoj. Prav tako predstavlja šolsko okolje prostor, kjer se srečajo otroci, ki se razlikujejo v učnih sposobnostih in navadah, so iz različnih socialno-ekonomskih razredov in kultur. Za mnoge otroke šola predstavlja možnost razvoja izven domačega okolja, ki mnogim ni zmožno nuditi primerne podpore. Starši morda ne govorijo slovenskega jezika in tako ne morejo pomagati pri domačih nalogah. Zaradi prostorske stiske je lahko doma težko ujeti miren trenutek za učenje. Ali pa ima otrok motnje in učne težave, s katerimi se starši težko spopadajo. Vsem tem otrokom je bila čez noč odvzeta pomoč, ki so jo prejemali med poukom ali tekom ur dodatne strokovne pomoči.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je objavil strokovna navodila za izvajanje pouka na daljavo. V njih so poudarili razlike med učenci samimi, kar zadeva motivacijo, sposobnosti, psihično počutje in domače okolje, v katerem naj bi se učenci zdaj učili. Pri tem so opozorili na to, da vsi doma nimajo računalnikov ter da imajo nekateri starše, ki niso zmožni pomagati ali pa morajo še vedno hoditi v službo. Izpostavili so, da učenci doma potrebujejo v primerjavi s šolskim poukom dvakrat do trikrat več časa za osvajanje novih vsebin in ciljev.

V navodila so vključili tudi tabelo, ki vključuje morebitne izzive izobraževanja na daljavo in navaja nekaj usmeritev, kako ob njih ravnati. Če učenci na primer niso vešči uporabe aplikacij, predlagajo, da računalničar oziroma informatik na šoli pripravi navodila in po potrebi nudi podporo po e-pošti, telefonu ali na kakšen drug razpoložljiv način. Če učenci zaradi specifične motnje ne zmorejo slediti navodilom, namenjenim večini, naj učitelji individualizirajo navodila in jih prilagodijo učenčevi motnji. Pri oblikovanju nalog in navodil za učenca pa naj se vključita še svetovalni delavec in učitelj za dodatno strokovno pomoč. In tako naprej. Glede vloge izvajalcev dodatne strokovne pomoči, romskih pomočnikov in spremljevalcev so zapisali, naj vzpostavijo stik z učenci na daljavo in jim nudijo podporo in pomoč ter naj sodelujejo z učitelji.

Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine, je v svojem javnem pismu kritizirala navodila zavoda za šolstvo. Zapisala je, da so, citiramo, “priporočila spisana na 10 straneh in predlagajo strokovnim delavcem individualizacijo za skoraj slehernega učenca, razredniku naprtijo tolikšno komunikacijo s preostalimi strokovnimi delavci, starši in učenci, da lahko počne samo še to. Enemu svetovalnemu delavcu, ki je po normativu zaposlen na 20 oddelkih, ZRSŠ nalaga, naj se vključuje v reševanje ranljivih skupin. Priporočila so neizvedljiva v normalnih okoliščinah, kaj šele v izrednih razmerah. Vso odgovornost za stiske zgoraj omenjenih skupin pa s poslanimi priporočili prevalijo na vodstva šol in učitelje, ki naj po eni strani izvajajo pouk, rešujejo ranljive skupine, pomagajo staršem in imajo dnevno nešteto sestankov s sodelavci.” Konec citata.

Poleg učiteljev so tako svoje delo morali prilagoditi tudi vsi svetovalni delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči v izobraževalnih ustanovah. Pri tem opozarjajo, da je delo, ki je prej temeljilo na odnosu in odzivanju na učenčeve sprotne potrebe, zdaj izjemno oteženo, manj kakovostno in vzame veliko več časa. Kako je prilagoditev razmer videti v praksi, nam pove Darja Barborič Vesel, učiteljica dodatne strokovne pomoči na osnovni šoli (izjava).

Barborič Vesel je presenetilo to, da se je čas karantene in zaprtja šol za nekatere družine izkazal kot pozitiven. Starši so dobili dober vpogled v to, kako se njihovi otroci učijo. Nekateri so bili nad visoko stopnjo samostojnosti svojih otrok presenečeni, drugi pa se počutijo precej nemočne. Učenci in učenke pa se s trenutno situacijo spopadajo različno (izjava).

Barborič Vesel pri tem opozarja, da zaposleni na šolah delajo po svojih najboljših zmožnostih. Hkrati pa ne morejo vplivati na razmere, s katerimi se otroci srečujejo doma (izjava).

Posebej težko je staršem otrok, ki imajo že na splošno največ težav. Govorimo o otrocih, ki imajo hudo obliko diskalkulije ali disleksije, čustveno-vedenjske težave, motnjo avtističnega spektra ali motnjo pozornosti. Ti pogosto že strokovnjakom predstavljajo velik izziv. Starši pa za delo z njimi preprosto nimajo potrebnega znanja.

Stiske doživljajo tudi otroci tujcev. Ti so namreč učitelje in učiteljice v šolah zamenjali z domačim okoljem, kjer pa jim starši niso zmožni nuditi primerne podpore in pomoči. Barborič Vesel sicer od staršev dobiva tudi pozitivne povratne informacije, saj imajo nekateri prvič zares čas in možnost, da se s svojimi otroki skupaj učijo in tudi sami izboljšajo znanje jezika. Vendar je zanjo kot socialno pedagoginjo tak način dela vse prej kot idealen. Delo učiteljice za dodatno strokovno pomoč namreč temelji na odzivanju na otrokove potrebe in želje. Osebni stik je tako nenadomestljiv in se ne more primerjati z urami, ki jih zdaj izvajajo prek Zooma in drugih aplikacij za komuniciranje prek spleta.

Primeri dobrih praks vključevanja otrok priseljencev v Slovenski šolski sistem
 / 12. 1. 2017

S tem se strinja tudi Samir Haznadar, svetovalni delavec na Osnovni šoli Livada v Ljubljani. Slednja je primer osnovne šole, ki ima nadpovprečno veliko število učencev, katerih materni jezik ni slovenščina. Med drugimi jo obiskuje tudi enajst otrok iz Azilnega doma Vič. Kako je pouk potekal v predvirusnem času, nam opiše Haznadar (izjava).

Podobno kot na drugih šolah po Sloveniji so se tudi na Osnovni šoli Livada samoiniciativno organizirali. Družinam, ki so to potrebovale, so priskrbeli računalnike, da je pouk na daljavo lahko stekel. Haznadar nam pove, kako so pristopili k delu z otroki tujcev ter da se pri nekaterih že kaže nazadovanje v znanju jezika (izjava).

Več o tem, kako karantena vpliva na otroke z nižjim ekonomskim standardom in Rome, pa po glasbenem premoru.

vmesni komad: FKJ - Ylang Ylang

Poslušate oddajo Cicigan na Radiu Študent, v kateri se danes posvečamo šolanju na daljavo in kako se z njim spopadajo tako imenovani nevidni otroci. Poslušali smo že izkušnje izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalnega delavca na dveh osnovnih šolah. Za boljši vpogled v to, kako se s trenutno situacijo spopadajo družine z nižjim socialno-ekonomskim statusom, smo se obrnili na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, v okviru katere deluje tudi projekt Botrstvo.

Pogovarjali smo se z Estero Popovič, ki je koordinatorka in izvajalka programa v večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje v sklopu ZPM Moste-Polje. V centru se odzivajo na potrebe družbe in svojih uporabnikov ter izvajajo različne delavnice, brezplačno učno pomoč, delajo s starostniki in organizirajo počitniške programe. Njihovo delo se je zdaj prestavilo na splet, vendar imajo določene težave, saj so populacije, s katerimi delajo, večinoma slabo izobražene v računalniški pismenosti.

(izjava)

Recenzija knjige Zaščita otrok pred nasiljem in zanemarjanjem v Sloveniji
 / 22. 2. 2020

Kampanje, kot so #ostani doma, pozabljajo, da dom za vse ni varen prostor. Osebam, ki so žrtve nasilja v domačem okolju, je bila zdaj vzeta možnost, da bi nekaj ur dnevno prebile izven doma. Čas karantene je za mnoge veliko bolj stresen, odnosi so pod večjim pritiskom. Po svetu zaznavajo povečano število klicev žrtev nasilja. V Italiji in Španiji so na primer vzpostavili kampanjo proti nasilju v družini, v okviru katere lahko žrtve v lekarni poiščejo pomoč. Tjaša Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo je za spletni portal RTV Slovenija povedala, da sicer beležijo povečano število klicev, vendar večinoma od žrtev, ki so že vključene v njihove programe. Klicev novih uporabnic je manj, kar je zaskrbljujoče. Predvidevajo, da žrtve namreč nimajo prostora, kamor bi se lahko umaknile in poklicale ter zaprosile za pomoč.

V času karantene se pojavljajo raznolike težave in veliko šol, društev in podjetij se je odzvalo na stiske pomoči potrebnih. V ZPM Moste-Polje s projektom Botrstvo opozarjajo na socialno šibkejše otroke in so kar zadovoljni z ukrepi vlade in Mestne občine Ljubljana. Na občini so socialno ogroženim otrokom omogočili dostop do toplega obroka, ki so ga prej dobili v šoli. Šolam so ponudili tudi računalnike. 

Naši sogovorniki poudarjajo, da je pomembno ljudem dati vedeti, da pomoč obstaja ter da se zanjo da zaprositi. Na splošno so zadovoljni s solidarnostjo, ki jo je opaziti v trenutnih okoliščinah. Popovič izpostavlja, da je zelo pomembno, da se ljudje, ki potrebujejo pomoč, obrnejo na njih ali druge oblike brezplačne pomoči, ki so na voljo. S tem se lahko otrokom in odraslim prihrani marsikatera psihološka stiska, ki bi drugače nastala. Angažiranost javnosti je hvalevredna, vendar Popovič pri tem opozarja, da bodo nekateri člani naše družbe vedno ostali izključeni. (izjava)

Ena izmed najbolj segregiranih skupin otrok, ki živi na območju Slovenije že stoletja, so Romi. Na področju integracije Romov v širšo družbo dela kar nekaj strokovnjakov, med drugim tudi člani društva Mozaik. V svoje dejavnosti vključujejo otroke, mladostnike in njihove starše ter ostale odrasle osebe, ki prihajajo iz socialno deprivilegiranih okolij. Pogovarjali smo se s Katarino Meden, predsednico društva Mozaik. Opisala nam je, kako je njihovo delo potekalo pred karanteno, kako poteka zdaj in kako se šole odzivajo na potrebe romskih otrok. (izjava)

Pri nekaterih romskih otrocih so velike razlike v znanju torej že prisotne in Meden meni, da bo tako še naprej. Karantena torej na to nima velikega vpliva. Določene šole so se namreč izobraževanja romskih otrok že pred karanteno lotevale problematično. (izjava)

O zgodnjem in kakovostnem vključevanju Romov v vzgojno - izobraževalne programe
 / 6. 1. 2017

Kljub temu da so šole zaprte in učenci nimajo stika z učitelji, pa sama opaža tudi pozitiven vidik šolanja na daljavo. (izjava)

Romi so tako očitno populacija, ki se ji na nekaterih šolah ne posveča veliko pozornosti in njihovo izobraževanje za mnoge ni prioriteta. Posledično bo za te romske otroke integracija v prihodnosti zelo otežena, če ne celo nemogoča.

Karantena torej na različne populacije vpliva različno. Šolanje na daljavo je, poleg vseh svojih negativnih aspektov, v življenja nekaterih otrok prineslo tudi kaj dobrega. Vendar je kljub temu v interesu vseh, da se okoliščine čim prej normalizirajo. Razlike, ki so bile prisotne že prej, se zdaj še poglabljajo in mnogi otroci ne le, da ne napredujejo, ampak na žalost tudi nazadujejo. Tudi učitelji in svetovalni delavci v svoje delo vlagajo veliko časa, ki pa kljub trudu velikokrat ne prinese želenega rezultata. Osebnega stika na koncu dneva ne more nadomestiti nobena aplikacija.

 

Oddajo je pripravila Tara, lektoriral je Žiga, snemal je Linč, brala sta Rasto in Pia.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.