Zakaj osa?
Minulo sredo se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani odvilo prvo srečanje novoustanovljene Operativne start-up akademije, ki jo s kratico imenujemo tudi OSA. Projekt je očitno pomemben za obči študentski interes, saj ga sofinancira tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. ŠOU start-up akademijo financira preko svoje stalne dejavnosti, Civilno-družbena iniciativa, ki naj bi se ukvarjala s promoviranjem alternativnih družbenih gibanj in iniciativ. Od 8.000 evrskega proračuna jih bo kar 2.000 šlo za financiranje Ose, ki pa ravno nasprotno promovira iskanje sredstev na trgu.
Za kaj pri tej Osi sploh gre? Kup mentorjev oziroma tako imenovanih “poslovnih angelov” išče tisto pravo idejo ali več njih, ki bo na hiter in učinkovit način sposobna prinesti čim več profita. Geslo Ose je tako “Čim hitreje do dobička!”. Že v vabilu so pozivali potencialne kandidate z nagovori, kot so: Si drzneš biti sam svoj šef in se preizkusiti v podjetništvu? Promocija samostojnega podjetništva je torej očitna, jasna in nedvoumna. Ob omembi vedno bolj naraščajoče oblike dela, ki samozaposlenega oropa prednosti redne zaposlitve, kot so zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje, je ekipa looneyverze dobila občutek, da gre pri prebijanju na trg za močno tekmovalnost, v kateri so solidarnost, kolegialnost in etična načela le ovira do glavnega cilja, ki je profit.
Naivnost mladih študentov, katerih oči so sijale od entuziazma in optimizma, so podpihovali takšni in drugačni kvazi strokovnjaki, ki so v en glas vzklikali, da podjetništvo poganja svet. V to ideologijo slepo in brezpogojno verjamejo ter jo ponujajo kot edino možno, edino, ki lahko zagotovi dostojno in srečno življenje. Če bomo vsi podjetniki, samostojni podjetniki, se razume, bomo vsi živeli v blagostanju in zaradi nas bo družba boljša.
A kaj pravzaprav podjetništvo sploh zahteva od subjekta, ki se odloči za tovrstno pot? Pogoja sta seveda že zgoraj omenjena tekmovalnost in sebičnost, ki sta temeljni lastnosti vsakega uspešnega podjetnika. Mora se znajti na trgu, kjer vlada načelo človek človeku volk. In potem je tu še glavna zagata - število vseh teh nadobudnih podjetnikov. Če jih združimo še s številom vseh brezposelnih, ki naj bi tudi odpirali inovativna podjetja in z njimi mastno služili, pridemo do ogromne številke ljudi. Samo brezposelnih je trenutno 120.000, in če temu še prištejemo še vse “wanna be podjetnike”, pridemo na bizarno veliko število ljudi, ki bi za preživetje izumljali neke inovacije in zgodbe ter se z njimi prebijali na trg. Ker gre za podjetja z malo zaposlenimi, na tem srečanju so spodbujali ekipe po tri ali štiri, nam že hiter izračun pove, da bi potrebovali več 10.000 podjetij, ki bi zaposlovala vse te ljudi. Kaj bi pa ta podjetja novega izumljala v svetu, ko že skoraj ni več mogoče nič novega izumiti, ker vse že obstaja, pa ve le trg.
Pravzaprav trg ne ve. Kar je vsem tem mladim potencialnim podjetnikom zamolčano oziroma povedano med vrsticami, je to, da je za preživetje in relativen uspeh nekega podjetja nujen neuspeh in propad več deset ali celo sto ostalih podjetij. Tako kmalu vidimo, da vsi pač ne moremo biti podjetniki. In za to smo si popolnoma sami krivi. Liberalna ideologija individualizma, s katero je prežeta podjetniška logika, prenaša odgovornost za uspeh oziroma neuspeh iz anomalij prostega trga na pleča posameznika.
Za preživetje na trgu pa je zelo pomembna tudi prodaja. Mentorji - angeli so govorili tudi o tem, kako prodati sebe, svoj izdelek, kako prijatelju prodati idejo o tenisu in kako prepričati punco, da pristane na zmenek.
Vendar pa ti niti dobra prodaja ne pomaga, če bi to počel samo v Sloveniji. Treba je misliti globalno, ker večji trg pomeni tudi večji profit, pa še Slovenija je, no, saj veste, Slovenija …
Celotna prireditev je bila torej prepredena z močno protislovensko miselnostjo. Mentorji so kot obsedeni ponavljali zakleto besedno zvezo “globalni trg” in vsakogar, ki je imel idejo za slovenski trg, grdo odslovili, pa čeprav je bila koristna in zanimiva. Eden od mentorjev se je celo hvalil s svojim podjetjem, ki je številka ena na svojem področju. Kot enega izmed ključnih pogojev za super uspeh podjetja pa je izpostavil neprisotnost tega podjetja v Sloveniji. Po njegovem je Slovenija tako ali tako popolnoma nesposobna država in je v njej škoda izgubljati čas.
To je bila nekako tudi rdeča nit celotne uvodne prireditve v Oso. Sprašujemo se, kakšne so možnosti za kakršenkoli napredek ali izhod iz krize, če je večina ekonomske garniture prepričana, da je Slovenija “passe”, in iščejo poslovne možnosti izključno v tujini. Ta miselnost in prakse, ki ji sledijo, reproducirajo Slovenijo kot periferno državo v nasprotju z državami centra, kamor so usmerjeni tudi naši vrli podjetniki. Naivna fetišizacija tujine, ki je zadnja leta pri nas zelo popularna, je močno problematična, saj s tem izgubljamo mlade in nadarjene intelektualce, ki jih izvozimo v samo žrelo neoliberalnega kapitalizma - Nemčijo, Veliko Britanijo, ZDA in podobno. Tam pa se jim, po poročanju mnogih, ne godi nič bolje kot pri nas.
Da je “biznis” pred vsem, kar sploh sestavlja družbo, torej pred moralo, etiko, solidarnostjo, je bilo jasno povedano tudi na uvodnem srečanju start-up akademije. V drugem delu so namreč prijavljeni v tridesetih sekundah predstavili svoje ideje, izkušeni mentorji pa so jim svetovali, kako naprej. Ena izmed udeleženk srečanja je predstavila idejo o kartici solidarnosti, s katero bi lahko, med drugim, tudi pomagali socialno šibkejšim slojem prebivalcev.
Če zaključimo bolj splošno. Problem Ose in vseh podobnih insektov, ki zadnja leta vse bolj brenčijo v izobraževalnih zavodih, je predvsem v miselnosti, da je problem v nas, v posameznikih. Sami smo si krivi, da ne najdemo redne zaposlitve, da ne pridemo do dobička, ker se ne znajdemo na trgu in ker se ne znamo prodati. Zato se povsod pojavljajo očitki, da neuspešni v svojih glavah niso naredili odločitve in spremembe, kajti ko bodo to opravili, bodo vsi bogati in srečni.
Startup idejo za prispevek sta dobila VEČNA VAJENCA Vanja in Tine, donacije se zbirajo na Kickstarterju.
Dodaj komentar
Komentiraj