Centralnoevropski pritiski
V nedeljo, 2. aprila, so se po celotni Madžarski začeli množični protesti. V Budimpešti se je na več protestih zbralo po več deset tisoč ljudi, o visokih številkah so poročali tudi drugod po državi. Ljudje vseh profilov in starosti so se zbrali na ulicah, da bi izrazili svoje nasprotovanje amandmaju na madžarski Zakon o visokem šolstvu, ki ga je predložila trenutna vlada Viktorja Orbana. Ljudi je na ulice pognalo dejstvo, da bo spremembe zakona občutila predvsem zasebna Srednjeevropska univerza oziroma Central European University, krajše - CEU, ki je financirana s strani milijarderja Georga Sorosa. Spremembe v zakonu bi namreč otežile delovanje tujih univerz. CEU namreč podeljuje diplome, ki veljajo tako na Madžarskem kot tudi v Združenih državah Amerike. A CEU je praktično edina tuja univerza na Madžarskem, ki bi jo zakon prizadel. Z novim zakonom bi namreč morale vse tuje univerze odpreti tudi kampus v svoji matični državi, torej bi morala CEU odpreti kampus v ZDA, ali pa bo prisiljena k zaprtju svojih vrat. Med 28 tujimi univerzami na Madžarskem bi s tem prizadeli le CEU. Med drugim zakon zahteva tudi uporabo izključno madžarskega imena ter uvedbo delovnih dovoljenj za vse delavce in študente tujih univerz. Številčne demonstracije se nadaljujejo po celi Madžarski, v podporo kritikom predlaganih sprememb pa se demonstracije organizirajo tudi drugod po Evropi. O dogajanju okoli zakona smo že poročali, danes pa bi podrobneje predstavili institucijo, ki je dvignila toliko prahu in sprožila odzive iz celega sveta.
O Srednjeevropski univerzi in trenutni situaciji na Madžarskem smo se pogovarjali z Jovano Mihajlović Trbovc, bivšo magistrsko študentko na CEU in sedanjo postdoktorsko raziskovalko na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za začetek nam razloži, zakaj je CEU tak trn v peti trenutni Madžarski vladi, ki se je odločila za takšno potezo:
Mihajlović Trbovc nam pove tudi, kako je CEU nastal in kaj predstavlja v madžarskem in evropskem visokošolskem prostoru:
Obregnili smo se seveda tudi ob dejstvo, da je CEU zasebna univerza. Pri tem nas je zanimala razlika med CEU in ostalimi zasebnimi univerzami. Z zasebnim statusom namreč CEU šele dobi avtonomijo, neodvisnost in jo odpre navzven, tudi raznim finančno deprivilegiranim in družbeno marginaliziranim skupinam. Več o delovanju CEU in njenem zasebnem statusu pove Jovana Mihajlović Trbovc:
Kot smo slišali, ima večina študentk in študentov na CEU štipendijo. Zanimalo nas je, pod kakšnimi pogoji se podeljuje:
Posvetimo se še spremembi trenutnega zakona, ki je pognal na noge toliko ljudi. Govorili smo o ključnih amandmajih, za katere slišimo, da kršijo akademsko svobodo. To leti predvsem oziroma izključno na CEU. Nadaljuje Mihajlovič Trbovc:
Spregovorimo še o drugem ključnem amandmaju k zakonu, ki povzroča probleme za delovanje CEU:
Če za konec povzamemo, lahko zaključimo, da CEU predstavlja nekakšen unikum v madžarskem in vzhodnoevropskem visokošolskem prostoru. Ravno njena zasebna narava je v danih družbeno političnih okoliščinah njena prednost, saj zaradi tega lahko deluje neodvisno od vladajoče ideologije, krepi kritično refleksijo, spodbuja akademske dosežke in, kar je mogoče še najpomembneje, poskrbi za marginalizirane in občutljivejše družbene skupine. Če zaključimo kar z izjavo Jovane Mihajlovič Trbovc:
ODJAVA: V podporo CEU stojita Tine in Andrej.
Dodaj komentar
Komentiraj