Japonološko doživetje

Oddaja
2. 7. 2021 - 16.00

V današnji oddaji Kaj pa univerza se bomo ob koncu izpitnega obdobja odpravili na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, natančneje v njen atrij. Tam se ob lokalu K16 vije lok majhnih sobic, v katerih domuje Oddelek za azijske študije. Oddelek združuje tri katedre, japonološko, koreanistično in sinološko. Mi se bomo danes posvetili japonološki. 

Študijsko leto 2020/2021 je z epidemijo v visoko šolstvo vneslo veliko težav in tako otežilo študijski proces. Nekateri študentje in študentke japonologije prenos študijskega procesa na daljavo označujejo kot katalizator stanja, ki se je po njihovem mnenju slabšalo že pred epidemijo. Opozarjajo, da je prehod v spletno študijsko okolje ob tehničnih problemih prinesel številne druge, kot so zamude predavateljev pri popravljanju ključnih oddanih izdelkov, manjkajoče vaje in predvsem neprimerna izbira literature. O stanju na oddelku smo povprašali predstojnika oddelka Luko Culiberga.

IZJAVA

Predstavnica študentov Oddelka za azijske študije v Študentskem svetu Filozofske fakultete Lucija Vilčnik opiše prehod na študij na daljavo. 

IZJAVA

Določeni študentje so se nadalje skupinsko odločili, da bodo prosili profesorice za sestanek, na katerem bi problematiko učenja lahko razrešili. Prvič so se na sestanku sestali 28. decembra preteklega leta v prisotnosti treh profesoric in predstojnika. Študentje so poudarili problematiko slovničnih vaj, ki jih na oddelku skoraj ni. To v praksi pomeni, da študentje ves čas le jemljejo novo snov, ki pa je ne uspejo oziroma ne morejo vaditi. 

Izpostavljene probleme so profesorji po mnenju študentov zatrli in zanemarili. Na navedena priporočila, ki so bila namenjena izboljšanju sistema podajanja znanja, naj bi se odzvali z izgovori o tem, zakaj spremembe niso mogoče. Prevladujoči razlog naj bi bilo dejstvo, da se študentje premalo posvečajo samemu študiju. O sestanku smo povprašali tudi predstojnika oddelka Luko Culiberga.

IZJAVA

Študentje dodajajo, da na sestanku niso dobili občutka, da gre za konstruktivno debato, temveč da se je ta odvil zgolj iz formalnosti. Po mnenju študentov se po sestanku ni spremenilo veliko. Skupina študentov nadalje pove, da je po več sporočilih študentov in profesorjevih enakih neutemeljenih izgovorih študent drugega letnika anonimno poslal pritožbeno pismo prodekanu Gašperju Ilcu in prodekanji študentki Katji Černe. O pismu smo povprašali predstojnika oddelka.

IZJAVA

Študentje poudarjajo, da pismo kljub določenim radikalnejšim delom v celoti dobro naslavlja obstoječe probleme. S pismom je bila seznanjena tudi predstavnica študentov. Več pove Vilčnik.

IZJAVA

Pismu je sledil sestanek, na katerem so študentje ponovno opozorili na probleme oddelka. 

IZJAVA

Znova pa se postavlja vprašanje, ali je bil sestanek produktiven v smeri izboljšanja študijske smeri. Študentje so poudarili, da se jezika učijo preveč matematično, kar se denimo kaže v učbeniku, ki ne dopušča kreative. Način dela je zelo intenziven in ne omogoča premora oziroma ponovitve snovi, kar študente vodi v učenje na pamet, znanje pa ostaja površinsko. Dodajajo, da lanski izpiti niso celovito preverjali znanja, kar je skupaj z učenjem na pamet v naslednjem letu nekaterim onemogočilo sprotno sledenje. Učni načrt oddelka komentira Culiberg.

IZJAVA

Študentje dodajajo, da je študij res težak, a na napačen način. O študijiskem programu smo povprašali predstavnico študentov, sicer študentko tretjega letnika dodiplomskega študija japonologije. 

IZJAVA

Študentje povedo, da so podobne argumente od profesorjev in tutorjev slišali tudi sami, predvsem od tistih študentov starejših letnikov, ki so se udeležili izmenjave. Dodajajo, da se profesorji preveč zanašajo na znanje, ki ga študentom prinese izmenjava, saj ta zaradi različnih socialno-ekonomskih dejavnikov ni dostopna vsakomur. Izpostavljajo sicer pozitivno prakso določene profesorice, ki se je na njihove težnje odzvala z dodatnimi urami vaj, a na žalost le za enopredmetne študente. 

Da stanje vsekakor ni rožnato, kaže tudi število študentov, ki so do sedaj pristopili k izpitu iz temeljnega predmeta Sodobna japonščina 2. V spomladanskem izpitnem roku so od sedemindvajsetih vpisanih v drugi letnik izpit opravili štirje študenti. Sprašujejo se, citiramo, "ali je Univerza v Ljubljani pripravljena podpirati neznanje na določenih oddelkih, ali bo problematiko posameznih oddelkov skušala rešiti," konec citata. Tokrat se obračajo na medije v želji po ozaveščenosti bodočih študentov. Istočasno pa se obračajo na profesorje v upanju, da bodo ob priliki na oddelku uvedene spremembe. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness