Več za štipendije, manj za servise
Novi Zakon o urejanju trga dela, krajše ZUTD, ki je pričel veljati 20. septembra, poleg večjega dovoljenega števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev, uzakonitve dela s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo in višjega nadomestila za brezposelnost uvaja tudi nekatere spremembe pri posredovanju dijaških in študentskih del. Z novelo, ki je bila v državnem zboru potrjena že junija, bo tudi Zavodu RS za zaposlovanje omogočeno lažje posredovanje začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov.
Študentski servisi, ki že več kot 60 let obvladujejo področje posredovanja občasnih in začasnih del dijakom in študentom, trenutno izdajajo praktično vse napotnice za delo. Ministrstvo za delo ima v letošnjem letu sklenjenih 15 pogodb s koncesionarji, pri čemer večino napotnic izda peščica največjih posrednikov, kot so e-Študentski servis, Mjob in Študentski servis Maribor. Sistem študentskih servisov oziroma koncesionarjev, ki je v tujini redkost, je slovenskim koncesionarjem v lanskem letu prinesel približno 14 milijonov evrov zaslužka.
Posredovanje študentskega in dijaškega dela je bilo zavodu za zaposlovanje omogočeno že do sedaj, in sicer na osnovi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 2006 ter prejšnjega Zakona o urejanju trga dela iz leta 2011. Vendar pa je bilo v praksi s posredovanjem zavoda izdanih zelo malo napotnic, v zadnjih petih letih skupno zgolj 33. Razlog je po eni strani nepoznavanje te možnosti med študenti in študentkami ter delodajalci, še bolj pa njena otežena dostopnost. Postopek pridobivanja napotnice preko zavoda je dolgotrajen in minimalno digitaliziran. Potreben je osebni obisk zavoda po predhodni komunikaciji in najavi, napotnico pa je mogoče urejati le z eno izmed redkih zaposlenih oseb na zavodu, ki so usposobljene za izdajo tovrstnih napotnic. Z vsakim novim študijskim letom je za pridobitev nove napotnice za delo potreben ponoven obisk zavoda.
Novela zakona o trgu dela določa dopolnitev pravne podlage, ki bo zavodu omogočila lažje pridobivanje in posredovanje podatkov v evidenco študentskega dela, ki jo vodi Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS. ŠOS za vodenje evidence prejema sredstva iz koncesijske dajatve, ki so na letni ravni primerljiva prihodkom študentskih servisov. Ker vodenje evidence opravljajo po javnem pooblastilu, na ŠOS menijo, da bi morali sredstva namesto iz koncesijske dajatve prejemati neposredno iz državnega proračuna. Na njihov predlog se ministrstvo za delo ob pripravi zakona ni odzvalo.
Bistvena sprememba pri posredovanju študentskega dela na zavodu za zaposlovanje je vezana na način razdelitve koncesijske dajatve. Od leta 2012, ko je bil sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ, znaša koncesijska dajatev 16 odstotkov bruto zaslužka dijaka ali študenta. V primeru posredovanja študentskega servisa ta prejme slabo četrtino koncesijske dajatve, slabo četrtino prejme Študentska organizacija Slovenije za vzdrževanje prej omenjene evidence, dobra polovica pa gre v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij. Če posredovanje dela prevzame zavod za zaposlovanje v okviru javne službe, zakon predvideva ukinitev stroškov posredovanja. V tem primeru so dobre tri četrtine koncesijske dajatve namenjene skladu za štipendije, preostanek pa študentski organizaciji. Poleg 16-odstotne koncesijske dajatve se v obeh primerih, torej tako pri posredovanju servisa kot zavoda, od bruto zaslužka odvaja še dodatna dvoodstotna dajatev, ki je namenjena gradnji študentskih domov in izobraževalni infrastrukturi.
Novi ZUTD določa tudi, da bo zavod za zaposlovanje objavljal prosta delovna mesta za dijaško in študentsko delo pri delodajalcih, ki nimajo negativnih referenc. Ob obravnavi predloga zakona je bilo v vladnem gradivu navedeno, da bo zavod v letošnjem letu namenil 350 tisoč evrov za informatizacijo aplikacije za študentsko delo, od naslednjega leta dalje pa je letno predvidenih še 60 tisoč evrov za vzdrževanje aplikacije. Za informatizacijo ima zavod trenutno zaposlenih osem javnih uslužbencev, v letu 2026 pa jih je predvidenih 18. Z oglaševanjem v celoti digitalizirane storitve naj bi aktivno pričeli z začetkom naslednjega leta.
Kakšne prednosti ima posredovanje študentskega in dijaškega dela preko zavoda za zaposlovanje, pove Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo.
Zakonodajne spremembe torej določajo primerljiv položaj koncesionarjev in zavoda za zaposlovanje kot posrednikov študentskega in dijaškega dela. Ideja o okrepitvi vloge zavoda pri posredovanju dela se sicer pojavlja že več desetletij, nazadnje je pozornost vzbudil predlog Levice iz leta 2019, v katerem so predvideli ukinitev študentskih servisov.
Čeprav novi ZUTD sam po sebi ne posega v delovanje študentskih servisov in ne podaja prednosti zavodu kot posredniku, so koncesionarji na zakon podali pripombe. Strokovno interesno združenje agencij za posredovanje začasnih del, v katerega je združenih devet študentskih servisov, je pozvalo, da se iz predloga zakona izločijo določbe, ki zavodu za zaposlovanje dodeljujejo pooblastila za objavo študentskih del s ciljem samostojnega opravljanja celotne storitve. V odgovoru na naša vprašanja so povedali, da menijo, da ni razloga, da bi posredovanje študentskega dela opravljala javna institucija, ki naj bi bila že danes obremenjena s številnimi zakonskimi nalogami, opravljanje te dejavnosti na zavodu pa bi pomenilo »dodatno finančno breme za državo in davkoplačevalce«. Menijo še, da naloge zavoda v življenju mladih nastopijo s trenutkom vstopa na trg rednih zaposlitev.
Na predlog zakona so pripombe podali tudi v Študentski organizaciji Slovenije, za katero je koncesijska dajatev od študentskega in dijaškega dela sicer glavni vir prihodkov. V pripombi na zakon so predlagali črtanje členov, ki jasneje opredeljujejo vlogo zavoda pri posredovanju študentskega in dijaškega dela, saj naj bi bila zadostno definirana z obstoječo zakonodajo. V dopisu so ministrstvo že maja opozorili, da opolnomočenju zavoda ne sme slediti stihijsko nepodeljevanje koncesij za posredovanje študentskega dela koncesionarjem. Izjavili so, citiramo: »Trenutni sistem deluje dobro, koncesionarji opravljajo svoje delo kakovostno in brez večjih tveganj za državni proračun, ki bo zaradi dodatnih delovnih nalog zavoda bolj obremenjen, prav tako pa bo prevzemal tveganja ob morebitnih neplačanih računih za opravljeno študentsko delo.«
Študentski servisi imajo prakso zalaganja zaslužkov, kar pomeni, da dijakom in študentom zaslužek nakažejo takoj po prejetju obračuna ur, pogosto še preden jim znesek nakaže delodajalec. Za zavod za zaposlovanje pri posredovanju študentskega dela to ni predvideno, kar pojasni Feketija.
Novi zakon tako ne prinaša bistvenih sprememb in ne pomeni nobene grožnje za sistem študentskega dela, ki še naprej ostaja priročen za interese privatnih študentskih servisov in organizacij. Ali bo pridobivanje napotnic na zavodu še vedno le podvig za nekaj oseb z ideološkimi zadržki do študentskih servisov letno ali pa bo preraslo v širšo študentsko navado, bo odvisno od nerešenega vprašanja zalaganja sredstev, uspeha digitalizacije storitev in obsega promocijske kampanje te storitve na zavodu, nenazadnje pa tudi od protikampanje koncesionarjev.
Komentarji
Dvomim da bodo postali konkurenčni privatnim servisom. Ampak upam da bojo.
Komentiraj