Zadnji Pajzl
Prejšnji petek smo v oddaji Kaj pa univerza predstavili nov skoraj avtonomni prostor K17 na filozofski fakulteti, danes pa se poslavljamo od Pajzla, še nekoliko bolj avtonomnega prostora na medicinski fakulteti. Že junija smo v Akademskih 15 poročali, da Pajzl zaradi rušenja starih in gradnje novih prostorov ter splošne prenove Vrazovega trga 2 zapira svoja vrata. Študentje in študentke so takrat, maja, objavili Peticijo za ohranitev Pajzla in pridobitev novih prostorov, ki jih fakulteta bojda namerava zagotoviti. Prostor je na Facebooku opisan kot čitalnica z družabnim kotičkom, a je odmeven predvsem zaradi občasnih divjih žurk, ko se stene in tla prelepi s polivinilom.
Začetki Pajzla segajo že vsaj v konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so študentje pridobili pet sob – dve za tih študij in dve za glasnejši ter tako imenovani vagon, večjo podolgovato sobo. Število in razporeditev prostorov sta se skozi leta nekoliko spreminjala. V zadnjem času je Pajzl obsegal tri sobe za učenje, eno z računalniki – v tej so bili prav tako dobrodošli študentje in študentke z drugih fakultet, dnevno sobo ter kuhinjo in stranišče na skupno 140 kvadratnih metrih. Študentkam in študentom je sicer obljubljeno, da bodo prostore dobili tudi v novi stavbi, ki bo zgrajena najprej leta 2025.
Že ob nastanku je Pajzl prvenstveno služil kot študijski prostor, v katerem je skozi desetletja na stotine študentk in študentov preživelo predizpitne maratone in poizpitna druženja. Pogostost zabav pa naj bi bila odvisna od obdobja oziroma generacije študentov: nekaj časa so bili redni le pustni in novoletni žuri, v osemdesetih pa naj bi se zgostili na enkrat do dvakrat na mesec ob četrtkih. Zadnjih 20 let so se zabave organizirale tri- do štirikrat letno.
Anastazija Zajec, ki je lani vodila Pajzl, nam je povedala, da so vsa leta za prostor skrbeli študenti in študentke, ki se imenujejo Pajzlčani in tam preživijo tudi največ časa. Za čista tla in odnašanje smeti skrbi čistilka, medtem ko za vse ostalo – da se prostor zjutraj odklene in zvečer zaklene ter da je kave in mleka dovolj – poskrbijo uporabniki. Financirajo se s prispevki – mesečno prispevajo vsak po pet evrov v skupno blagajno, prostor pa so uredili študentje z opremo, ki so jo pripeljali od doma. Ker Pajzl nekateri študenti dojemajo kot drugi dom, si vsake toliko v dnevni sobi privoščijo tudi tako imenovano družinsko večerjo.
Zajec nadaljuje in pove, zakaj je Pajzl tako pomemben za študente medicinske fakultete.
O nastanku imena je takratni študent medicine Blaž Plaznik Šporin pisal leta 2015 v reviji Erektor, ki jo v sklopu projekta Erektor ureja in pripravlja Društvo študentov medicine Slovenije. Zelo kratka zgodba gre nekako takole; po eni žurki je naslednje jutro v prostor vstopila čistilka in dejala: »Pa kaj je to za en pajzl?«
Ob pogovoru Anastazija pove, da se bo prostore na Vrazovem trgu rušilo v okviru projekta Trojni kampus Medicinske fakultete, za katerega so načrti obstajali že dlje časa, lani julija pa je financiranje za gradnjo novih prostorov potrdila tudi Evropska komisija. Poudari, da so prostori ključnega pomena za obstoj Pajzla, saj brez njih Pajzl ne obstaja. Omeni pa še obljube o nadomestnih prostorih.
Kot že omenjeno so spomladi objavili peticijo, na kateri so trenutno zbrali 700 podpisov. Anastazija pove še o drugih akcijah za ohranitev Pajzla.
Za informacije o načrtih v zvezi z novim Pajzlom smo povprašali tudi vodstvo medicinske fakultete, ki nam je odgovorilo, da nam pojasnila pošlje v ponedeljek. Objavili jih bomo na spletni strani prispevka.
Sicer pa jutri, 22. oktobra, v Pajzlu poteka zadnji žur. Karte so razprodane, na facebook strani dogodka pa lahko preberemo pomenljive zapise, s katerimi vabijo na dogodek, kot so:
-
»Kdor v Pajzl roma, že ve, da naslednji dan bo koma ...«
-
»Važno, da je v Pajzlu grlo vlažno ...«
-
»Vsak študent ima pravico, se ga napit v Pajzlu z Zeleno prasico ...«
-
»Se piše v Pajzlu zgodovina, ti ostal boš brez spomina ...«
Na zdravje!
Zeleno prasico pa želita poiskusiti Hana in Lučka.
Slika: Pajzl
Dodaj komentar
Komentiraj