Stanovanjska situacija v Ljubljani ima, milo rečeno, določene pomanjkljivosti. Po zaslugi gentrifikacije je iskanje stanovanja za povprečna študentko ali študenta pravi pekel, Stanovanjski sklad Republike Slovenije pa težavo namesto z novimi študentskimi domovi rešuje s sofinanciranjem projektov, kot je skupnost za mlade na Gerbičevi. Tam lahko za 290 evrov na mesec mladi bivajo na bajnih šestnajst in pol kvadratnih metrih. 

Ampak recimo, da sta študentka ali študent od Ljubljane dovolj oddaljena in hkrati ne pretirano ekonomsko privilegirana, da si zagotovita mesto v študentskem domu. Tudi takrat jima nikakor ne sme postati preveč samoumevno, da imata streho nad glavo. Za to prijazno poskrbi Študentski dom Ljubljana. Kot zavod, ločen od Univerze, postavlja takšne pogoje pri najemni pogodbi in domskem redu, da bi lahko zaradi neizbežnih kršitev kogarkoli in po pospešenem postopku izselili, če bi se jim tako zahotelo. 

Za začetek zavod deluje kot podjetje. To pomeni, da mu je v interesu zagotavljati profitabilnost. Primer prioritiziranja gospodarske dejavnosti je 17. člen domskega reda, ki opisuje situacije, v katerih se je stanovalec dolžan preseliti. Nekaj situacij je očitnih: v primeru obnovitvenih, vzdrževalnih, sanitarnih, pa tudi zdravstvenih ukrepov, zaradi višje sile, disciplinskih ukrepov in podobno. Ampak to ni vse. V razumnem roku, ki ga določi pooblaščena oseba zavoda, bi se lahko bili dolžni preseliti tudi zavoljo prireditev, izvajanja turistične dejavnosti zavoda ali celo gospodarnosti poslovanja. Tam ste torej, dokler je zavodu ekonomsko smiselno, da ste tam. 

Seveda so definirane tudi pravice stanovalcev. Na primer pravica do uporabe internetnega omrežja zavoda. Ki, mimogrede, nekajkrat na mesec slučajno ne dela, pouk na daljavo gor ali dol. Podpirajo nas tudi pri okusnem razvratu študentskega življenja. Študentski dom Ljubljana nam zato omogoča uporabo klubskih sob za organizacijo internih domskih zabav. Samo, naj bodo med ponedeljkom in četrtkom. Pa ne v izpitnem obdobju ali med majskimi igrami. In naj ne bo več kot ene zabave na dan v naselju domov. Ali pa več kot dveh zabav na dan v celotnem zavodu. In če se v klubski sobi zgodi neprijavljena zabava ali pa se ji pridruži kakšen zunanji kolega, se lahko celotnemu domu odredi prepoved organiziranja zabav za naslednje tri mesece. 

Kršitve niso hec! Zgleden stanovalec ali stanovalka zavoda zato ne točita ali pijeta alkoholnih pijač po deseti uri zvečer in ne priključujeta dodatnih električnih, grelnih ali kuhalnih naprav, kot so na primer pečica, grelnik vode ali opekač kruha. Če pol ure čakaš, da se ti segreje voda za kavo, jo boš namreč znal bolj ceniti. Domski red je tudi zelo okoljevarstveno naravnan: ne-ločeno zbiranje odpadkov je hujša kršitev. Na žalost so pozabili na koše za ločeno zbiranje odpadkov. Če torej ne želiš spremeniti namembnosti inventarja ali sobe opremljati s svojim pohištvom, jih lahko enega po enega iz skupne vrečke ločuješ kar pri ekološkem otoku. Lahko pa tudi neseš vsako smet posebej in prihraniš pri članarini za telovadnico. 

Nenazadnje pa smo prebivalke in prebivalci tudi mlada populacija, ki se jo spodbuja k aktivnemu vključevanju in organiziranju v širši družbi. Škoda torej, da notranje in zunanje površine zavoda pač niso primeren prostor za to. Pridobivanje članov za politične stranke in »druge opredelitve v zasebnem in javnem življenju« je namreč prepovedano. Če prištejemo še dejstvo, da je hujša kršitev tudi »neprimerno vedenje, ki kvari ugled zavoda«, je skoraj nenavadno, da ima katerikoli član gibanj, kot sta Mi smo ŠDL in Študentske domove študentkam in študentom, še sobo v zavodu.

Najbolj banalnih pravil se v zavodu ne uveljavlja strogo. To je verjetno razlog, da takšen domski red še ni sprožil ugovorov pri predstavnikih študentskih domov, ki ga morajo vsako leto potrditi. Namesto tega so bile predstavnikom v preteklosti v zameno za strožji domski red obljubljene koncesije, kot je na primer večje financiranje za Majske igre. 

Zakaj je nerazumen domski red torej sploh problem, če obstaja samo na papirju? Prvič, ker dobrodušnost pri kaznovanju ne more nadomestiti dejanske pravne zaščite, in, drugič, ker lahko v posebnih situacijah, kot je izseljevanje študentov sredi pandemije, predstavlja veliko motivacijo, da smo študenti do odločitev zavoda manj kritični, kot bi bili sicer. Naša bivanjska situacija je odvisna od pripravljenosti Študentskega doma Ljubljana, da nam nenehno gleda skozi prste pri kršenju pravil. Če študent na rajžo gre, namreč verjetno krši vsaj kakšna tri ali štiri.

Izselitev je z zapisanim tokrat tvegala Nika.