Spoštovani prof. dr. Igor Papič,

smo skupina zaskrbljenih in ogorčenih študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in želimo opozoriti na hude anomalije, ki se dogajajo na naši fakulteti in h katerim dejavno prispevajo prenekateri profesorji naše fakultete. Te anomalije so sistemske narave, in ker vplivajo tudi na podaljševanje našega študija, menimo, da se ta problem tiče odgovornosti Univerze v Ljubljani, zato na vas naslavljamo to pismo.

Narava študija arhitekture je takšna, da zahteva predvsem veliko časa in dela na konkretnih primerih. Projektantska podjetja pri nas pričakujejo od mladih diplomantov arhitekture že tako veliko praktičnih izkušenj, da silijo študente k temu, da si jih začnejo pridobivati čim prej. Večina študentov zato že zelo zgodaj - po prvem letniku študija - začne delati v arhitekturnih projektantskih podjetjih. To pa prispeva k podaljšanju študija, ki v povprečju traja že skoraj devet let - to je več kot študij medicine - po rednem programu pa naj bi trajal pet let. Arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo izjemno zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja rišejo pri njih dolge ure, te praviloma ob javnih natečajih, ko je časovna stiska, presegajo vse zakonske norme.

Študentje arhitekture so na nek način v to prisiljeni, saj se zavedajo, da v primeru, da med študijem ne bodo delali, ob diplomiranju ne bodo imeli dovolj referenc in izkušenj, tako pa ne bodo konkurenčni svojim kolegom in ne bodo dobili dela. Tudi sicer je redno zaposlitev po diplomi nemogoče dobiti - gre praviloma za prekarne oblike dela - delo prek podjemnih pogodb oziroma največkrat preko s. p.-ja - seveda obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, vendar se na to požvižgajo prav vsi. Bolj kot je arhitekturno podjetje znano in večje ime kot ima, lažje pridobi poceni risarsko delovno silo in večjo nelojalno konkurenco predstavlja ostalim podjetjem v branži.

Menimo, da bi bilo bolje, če bi študij trajal krajši čas, tako da bi študentje hitreje diplomirali - po predvidenem programu - prakso pa bi začeli pridobivati po diplomi, ko bi se zaposlili. Arhitekturna podjetja bi morala na svoja pleča prevzeti to odgovornost in bi morala biti pripravljena vložiti nekaj časa in sredstev v izvajanje pripravništva mladih diplomantov in pravzaprav svoje delovne sile - tako kot je to normalno v vseh drugih branžah. Danes je praktično nemogoče pričakovati, da bi nekdo zaposlil mladega diplomanta arhitekture brez praktičnih izkušenj, pa četudi je ta imel izvrstne ocene pri študiju. To je samo po sebi dovolj povedno in je po našem mnenju absurdno, zato je to potrebno spremeniti.

Začeti pa je treba pri sebi, tako smo na tem mestu prišli do bistva, ki vam ga želimo sporočiti. Pri vsej tej zgodbi dejavno sodelujejo tudi nekateri profesorji naše fakultete - na žalost številni - ki imajo svoje arhitekturne biroje, v njih pa zaposlujejo študente - nemalokrat pa gre pri vsem tem tudi za delo na črno. Med nami so številni kolegi, ki so delali oziroma še delajo praviloma v eni od prekarnih oblik dela, največkrat je to s. p., velikokrat pa tudi na črno, v arhitekturnih birojih profesorjev naše fakultete - vključno s trenutnim vodstvom fakultete - ki zgoraj opisan sistem s pridom izkoriščajo oziroma ga celo sooblikujejo, namesto da bi bili sami zgled in bi ravnali v skladu z zakonodajo.

Namesto tega, da bi se fakulteta zoperstavila težnjam kapitala, arhitekturnim birojem skuša kar se da ustreči - tako da zanje pripravlja čim bolj praktično usposobljene risarje - CAD operaterje - in študentom celo svetuje, naj vlečejo študij čim dalj časa ter tako pred diplomo pridobijo čim več izkušenj.

Menimo, da kakovostna slovenska arhitektura nastaja tudi z velikim prispevkom mladih risarjev, ki živijo na plečih svojih staršev in si s tem, ko se pustijo izkoriščati, z razlogom pridobivanja izkušenj in referenc, podaljšujejo študij, kar pa vemo - potegne za seboj številne življenjske posledice, od zakasnelega ustvarjanja družine do vprašanja delovne dobe in kasnejšega odhoda v pokoj.

Menimo, da kakovost arhitekture ne more biti niti izgovor niti opravičilo za takšno ravnanje. Še posebej zato, ker je kakovost arhitekture in pričakovana požrtvovalnost mladih arhitektov zlorabljena za osebni karierni/poslovni interes posameznikov.

Predlagamo, da vodstvo univerze ustrezno ukrepa in razišče sporne prakse ter poda jasne usmeritve vsem zaposlenim na naši fakulteti, kasneje pa izpolnjevanje teh usmeritev tudi redno nadzira.

S spoštovanjem!

Pismo so napisali neimenovani študentje Fakultete za arhitekturo. Poleg rektorja so pismo dobili: dekanat Fakultete za arhitekturo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in RTV, oddaja Tednik.

Naknadni odzivi:

- izraz podpore Gibanja za dostojno delo in socialno družbo na družbenem omrežju Facebook, 4. januar

- Sindikat Mladi plus, 7. januar 2019

- komentar Petra Karbe v rubriki Dlako z jezika, 16. januar. 2019