Eden glavnih premikov na področju visokošolskega izobraževanja, ki smo mu priča v času po drugi svetovni vojni, še posebej pa v sodobnosti, je zasuk od negovanja teoretske vednosti k razvijanju uporabnih znanj. Dejansko tak premik ni zgolj kakšna posamična premestitev poudarka, temveč zadeva sámo bistvo tega, kar naj bi »univerza« bila. Ta se je namreč od svojih začetkov v srednjem veku ukvarjala predvsem s tako imenovanimi artes liberales, oziroma svobodnimi umetnostmi, kamor so sodile vede, kot so gramatika, retorika, logika, aritmetika, geometrija, astronomija pa tudi glasba.