10. 3. 2021 – 12.00

Dogodek poslovne narave, četrtič

Jutri ob petih bo študentski zbor ŠOU v Ljubljani drugič obravnaval drugi predlog proračuna ŠOU za leto 2021. Seja bo tokrat potekala v živo, in sicer na Gospodarskem razstavišču. Zaradi epidemioloških razmer oziroma ker gre - po besedah ŠOU - “za dogodek poslovne narave”, se bodo srečanja lahko fizično udeležili zgolj tisti, ki so vabljeni na sejo. Za vse ostale naj bi bil zagotovljen prenos v živo prek YouTube kanala ŠOU. V današnjem ŠOUvizorju bomo v pripravi na gala dogodek na Gospodarskem razstavišču razstavili gospodarjenje ŠOU in pregledali formalne pomanjkljivosti, zaradi katerih je letošnji proračun kljub temu, da gre za že četrto njegovo različico, še vedno v nasprotju z internimi pravili študentske organizacije.

ŠOU z vsakoletnim finančnim načrtom določi, kako bo razdelil sredstva, ki naj bi jih tisto leto prejel. To torej pomeni, da oceni višino odhodkov, potrebnih za delovanje organizacije, ter opredeli dejavnosti in programe, ki jih bo financiral s preostalimi sredstvi. Izbor tako subvencioniranih interesnih dejavnosti naj ne bi bil povsem naključen, ampak naj bi ga usmerjali akti, ki urejajo delovanje ŠOU, predvsem Pravilnik o finančnem načrtu ŠOU.

V tem oziru pravilnik določa, da morajo biti v proračunu predvideni in prednostno pokriti odhodki za financiranje članic družine ŠOU. Med članice družine ŠOU spadajo vsi zavodi ŠOU, med katerimi je tudi Radio Študent, in Fundacija Študentski tolar. Omenjena določba pravilnika zahteva, da se prednostno zagotovijo pogoji za delovanje zavodov in fundacije ŠOU. S tem pravzaprav konkretizira statut ŠOU, ki članice družine opredeljuje kot pravne osebe, ki so ključnega pomena za uresničevanje namena ŠOU. Iz navedenih določb bi torej upravičeno razbrali, da bi morala biti sredstva, ki se delijo pri sprejemanju proračuna, namenjena predvsem financiranju zavodov ŠOU.

Do decembrske spremembe Pravilnika o finančnem načrtu je ta določal tudi minimalne odstotke za financiranje članic družine ŠOU ter na ta način vsaj do neke mere zagotavljal, da so se dejavnosti, ki jih je ŠOU opredelil kot bistvene, lahko izvajale. Po prejšnji ureditvi bi moral Radio Študent glede na predvidene prihodke letos na primer prejeti vsaj 108.000 evrov. Na seji študentskega zbora, na kateri je potekalo glasovanje o spremembi pravilnika in ukinitvi obveznih odstotkov za financiranje zavodov, je Klemen Petek, predsednik ŠOU, poslancem pojasnil le, da so se zvišale postavke za nekatere sejnine in honorarje, ostale spremembe pravilnika pa označil za nomotehnične. Šele po vprašanju poslanca opozicijske skupine Zagon Erika Severja je Petek dodal še, da se za spremembo pravilnika skriva namera po prekinitvi sodelovanja z nekaterimi zavodi.

Kljub opisani rokohitrski spremembi ŠOU še vedno ni uspel sestaviti proračuna, ki bi bil skladen s Pravilnikom o finančnem načrtu. Odhodki za delovanje Zavoda Radio Študent v proračunu ŠOU še zmeraj niso prednostno pokriti, ampak se je pri tej postavki celo prednostno varčevalo, kar je v direktnem nasprotju s 13. členom pravilnika. Nov predlog za delovanje Radia Študent sicer predvideva 84.000 evrov, kar pa še vedno pomeni, da so se zavodu sredstva glede na lansko leto znižala za 30 odstotkov. Medtem so se na primer sredstva, namenjena posameznim resorjem, zvišala za med 15 in 23 odstotkov. Dejavnosti resorjev sicer niso med tistimi, ki bi jih ŠOU glede na svoj pravilnik moral prednostno financirati.

Poleg tega, da morajo biti zavodi prednostno financirani, pravilnik zahteva, da je v proračunu zanje vsaj predvidena postavka. Tu naletimo na še eno kršitev internih pravil. Zavod ŠOLT, ki je v statutu ŠOU še vedno naveden med članicami družine ŠOU, v proračunu namreč ni niti omenjen. To bi sicer lahko pomenilo, da bo prenos ustanoviteljskih pravic zavoda res izveden do konca marca, tako kot je to predsedstvo predvidelo na svoji januarski seji, čemur pa direktor zavoda še vedno nasprotuje.

Pravilnik o finančnem načrtu nadalje določa, da morajo biti med odhodki za interesne dejavnosti posebej ločeni odhodki za razpise, namenjene študentskim društvom. ŠOU je odločitev, da v letošnjem proračunu ni posebne postavke za ta razpisna sredstva, pojasnil z naslednjo argumentacijo: “Tekom leta se bomo še naprej pogovarjali s predstavniki društev in pomagali po svojih zmožnostih, a se moramo zavedati, da je v Sloveniji več kot 28.000 nevladnih organizacij, zato ŠOU v Ljubljani žal ne more financirati prav vseh, hkrati pa to ni naša odgovornost.” Odgovornost ŠOU seveda ni, da financira vse nevladne organizacije v Sloveniji, niti ne vsa društva, pač pa se je v svojem pravilniku zavezal, da bo prek razpisov sredstva namenjal tudi študentskim društvom. Gre za posebno kategorijo društev, ki so v Študentski ustavi opredeljena kot društva, ki delujejo na področjih splošnega študentskega interesa, imajo vsaj 150 članov, od tega mora imeti najmanj 75 odstotkov članov status študenta in tako dalje. Tem pogojem bi tako najverjetneje lahko zadostili Klub študentskih družin, Društvo študentov invalidov, Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt. Konec koncev pa tudi veliko število možnih kandidatov ŠOU ne more odvezati dolžnosti, da sestavi bilance tako, da je iz njih vnaprej transparentno razvidna poraba sredstev za razpise.

Med odhodki, namenjenimi študentskim društvom, je zaenkrat izrecno predvideno zgolj financiranje Društva študentov invalidov. Klemen Petek je ob prvem branju proračuna sicer pojasnil, da naj bi bila sredstva, namenjena APZ Tone Tomšič in AFS France Marolt, ter vsa natečajna financiranja zajeta znotraj postavke za predsedstvo. Takrat je neodvisna poslanka Veronika Tržan že podala predlog, naj se v proračunu jasno loči posamezne postavke in izrecno opredeli, čemu bodo sredstva namenjena. Petek je sicer odgovoril, da bo predlog “poskusil vključiti v drugo branje”. A pojasnila, koliko od 176.000 evrov, predvidenih za delovanje predsedstva, bo namenjenih drugim zadevam, še vedno ni - niti v finančnem načrtu niti v njegovi vsebinski obrazložitvi.

Iz zagovorov predsedstva je očitno, da imajo jasnejšo idejo o nadaljnji delitvi sredstev, ki so zajeta v ohlapnih postavkah. A v samem proračunu, o katerem bo glasoval študentski zbor, te postavke ostajajo povsem nerazdelane in brez kakršnega koli namiga o dogodkih poslovne narave, ki jih načrtuje predsedstvo. Kot smo nakazali, je iz posameznih postavk večkrat nemogoče razbrati dejansko porabo. Kdo bi denimo predvidel, da v ŠOU-ovi poslovni taksonomiji stroškovno mesto “predsedstvo” zajema tudi pevsko dejavnost? Nepripravljenost predsedstva, da bi nameravano razporeditev sredstev opredelilo v javnem dokumentu, ne zgolj na izrecni poziv, je način izogibanja nadzoru. Splošnost bilanc namreč omogoča, da v primeru prekoračitve posameznih postavk iz realizacije na koncu leta ni več neposredno razvidno, zaradi katerih dejavnosti so bila sredstva presežena.

Glede na Pravilnik o finančnem načrtu je obvezna sestavina proračuna ŠOU tudi realizacija poslovanja ŠOU v preteklem letu. Študentski zbor se mora tako seznaniti s porabo sredstev organizacije v prejšnjem proračunskem obdobju. Del gradiva za tokratno sejo je tudi realizacija za leto 2020, a zgolj do novembra. Glede na to, da naj bi v skladu z internimi akti ŠOU finančno-računovodska služba za vsak mesec razen za januar in julij izdelala pregled prihodkov in odhodkov, bi morali biti podatki o decembrski porabi že pripravljeni. Dejstvo, da se študentski poslanci ne bodo seznanili s celovito finančno realizacijo za leto 2020, tako predstavlja še eno kršitev pravilnika.

Nazadnje lahko omenimo še, da je predsedstvo predlog finančnega načrta ŠOU študentskemu zboru dolžno tudi pisno in strokovno utemeljiti. To zajema tudi opredelitev višine prihodkov. ŠOU je predvidel, da bo v letu 2021 iz naslova koncesijskih dajatev in izplačil po ZUJF prejel 2.700.000 evrov. Teh sredstev ŠOU ne prejme neposredno, ampak prek Študentske organizacije Slovenije. ŠOS je po drugi strani v svojem finančnem načrtu predvidela, da bo ŠOU letos izplačala precej več, in sicer 2.881.791 evrov. Ker gre za napovedi, je razlika skoraj 200.000 evrov sicer lahko razumljiva, ni pa pojasnjena, saj je v vsebinski obrazložitvi finančnega načrta ŠOU v zvezi z izračunom teh prihodkov napisano le: “Prihodki v letu 2021 s strani koncesijskih dajatev bodo v primerjavi z letom 2020 na podobni ravni.”

Predvajaj

Univerza

5 minut za boljši šou

23. 2. 2021 – 18.00

Jernej Meden

Resorji v finančnem načrtu ŠOU za leto 2021

Pregled postavk in vsebinskih obrazložitev resorjev v finančnem načrtu ŠOU

Tudi odhodkovna stran vsebinske obrazložitve je na podobni, komajda pisni ravni. Utemeljitve posameznih postavk so nekajstavčne in splošne, del obrazložitve pa je preprosto prekopiran iz proračunskega gradiva za leto 2020. Kar še ni vse: pri kopiranju lanskoletne utemeljitve postavke “Resor za socialo in zdravstvo” je že sprememba letnice podlegla nadobremenitvam epidemije: “Kriza koronavirusa je pustila določene posledice tudi v našem proračunu in naših postavkah, nadejamo se, da le začasno v letu 2020.”

Finančni načrt, ki ga bodo študentski poslanci sprejemali jutri, ima tako še vedno več formalnih pomanjkljivosti, zaradi katerih je v nasprotju z notranjimi akti ŠOU: razporeditev sredstev ne sledi pravilom, ki določajo, katere postavke morajo biti prednostno financirane; v bilanci manjkajo nekatere obvezne proračunske postavke; prav tako manjka tudi popolna realizacija, ki je obvezna sestavina proračuna; vsebinska obrazložitev pričakovanih prihodkov in razporeditve odhodkov pa je nestrokovna in nepopolna, saj določenih odhodkov, ki jih je na sejah ustno omenilo predsedstvo, v njej ni mogoče najti. Pravilnik o finančnem načrtu je študentski zbor sprejel ravno zato, da pri pripravi proračuna zavezuje direktorja in predsedstvo - zakaj bi poslanci jutri torej potrdili finančni načrt, ki je z njim v nasprotju?

Finančni načrt 2021 (druga obravnava).pdf