Skozi sivino trdih razmer,

glej, ne zgrêši svetle smeri

v melanholiji, v dušeči temi,

vzpni se kot ogenj preko ovir!

Plamen žareč bo presekal temo,

kakor zastava bo plapolal,

človek bo dvignil obraz od tal,

v bodočnost bo stopil z uporno nogó.

Naši napori v žrtvi in delu

bodo razgibali mrtvo telo,

in kar je strto ležalo v pepelu,

bo kakor slap vzžuborelo v nebo.

Poglejte, drugovi: iz naše moči

se novo, bodoče življenje budi!

Pozdravljene in pozdravljeni v borbenem bloku univerzitetne redakcije, s katerim se pripravljamo na informirano obeležitev dneva OF. Začele smo z izsekom pesmi Rdeči atom pesnika Srečka Kosovela. Sledi rubrika Kaj pa univerza, v kateri bomo z dvema zgodovinarjema spregovorile o tem, kako sta izgledala študentsko organiziranje in upor med drugo svetovno vojno. Za tem boste lahko prisluhnili gostujočemu komentarju bivšega predsedstva zdaj ukinjene organizacije Mladih za vrednote NOB Slovenija, kjer bo govora o tem, kaj je organizacija bila in kako to, da jo je Zveza za vrednote NOB ukinila. Čisto na koncu našega današnjega bloka pa izstopamo iz zastavljene teme, saj pridejo na vrsto naši najmlajši sodelavci, Dijakobinci, ki bodo na kratko povzeli izkušnjo trodnevnih novinarskih delavnic, ki so se jih udeležili.

**********

Kaj pa študentsko organiziranje proti okupatorjem?

Poslušaj. 

Tovarišice in tovariši, pozdravljeni v zgodovinskem delu oddaje. V tem nas je zanimalo, kaj se je na ljubljanski univerzi dogajalo med letoma 1941 in 1945, torej med nacifašistično okupacijo, in kako so se takratni študentke in študenti uporniško organizirali. Pogovarjale smo se z zgodovinarjema Bojanom Godešo z Inštituta za novejšo zgodovino in Grego Hribom z Inštituta za delavske študije. 

Skočimo na začetek ali še malo pred njega. Ljubljanska univerza je bila ustanovljena leta 1919. Takrat poimenovana Univerza Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je na začetku združevala pravno, filozofsko, tehniško, teološko in medicinsko fakulteto. En izmed monumentalnejših momentov v politični zgodovini univerze je bila diktatura kralja Aleksandra I. Karađorđevića, ki se je začela leta 1929. Istega leta se je univerza preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani. 

Bojan Godeša je za našo današnjo oddajo pojasnil zgodovinske okoliščine pred usodnim letom 1941. Pred vojno je družbeno vzdušje zaznamoval monarhični sistem, ki je od leta 1929 deloval kot diktatura. Od vsiljene ustave leta 1931 je sistem sicer dovoljeval stranke, a te niso smele biti osnovane na nacionalni pripadnosti, kar je pomenilo, da mnoge družbene skupine na volitvah niso smele legalno nastopati. 

Godeša

Kakšen pa je bil takrat splošni politični in ideološki sentiment na univerzi?

Godeša

Grego Hriba smo povprašale, ali so se pred okupacijo leta 1941 organizirale antifašistične študentske demonstracije. 

Hrib

Leta 1941 nato nastopi druga svetovna vojna. Ozemlje današnje Slovenije je razdeljeno med tri okupacijske sile in Ljubljano okupira ter aneksira Italija, univerza pa se preimenuje v Kraljevo univerzo v Ljubljani. Več pove Godeša:

Godeša

Kakšne ukrepe je še izvajal okupator na univerzi?

Hrib

Potem pa se leta 1943 mednarodno razmerje moči s kapitulacijo Italije znova zatrese. Kot pove Godeša, nemški okupatorji že pred uradno kapitulacijo prevzamejo to ozemlje in nato ustanovijo operacijsko območje Jadransko Primorje. Ljubljane izjemoma ne dodelijo italijanskemu vodstvu, pač pa jo po nacionalnem ključu predajo Leonu Rupniku. Avtonomije je pod nemško taktirko malo, boj proti upornikom pa se zaostri. 

Godeša

Pa tudi študijski proces v predavalnicah se ni nadaljeval nemoteno, doda Hrib.

Hrib

Kako so se na to odzvali takratne študentke in študenti? 

Hrib

Godeša sicer ocen števila študentov na tej in oni strani ne želi podajati, ker poudarja, da točnih podatkov ni, a ob tem opozori še na nekaj splošnih zmot, ki se lahko pojavijo pri karakterizaciji uporniškega gibanja in okupatorskih vrst. 

Godeša

Podobno je tudi osvobodilna fronta združevala raznolike družbene skupine. Ne le fašistična, ampak tudi nacionalno-eksistenčna nevarnost je povzročila, da so se pod idejo partizanstva kot edine alternative s komunisti združili tudi meščani in celo kolektivi, ki so se imenovali za anti-komunistične. 

Študij v Ljubljani pred vojno sicer ni bil dostopen vsem študentkam in študentom, saj si mnogi življenja in študija v Ljubljani niso mogli privoščiti. Z zatiralskimi ukrepi nacifašistične oblasti in v času osvobodilnega boja pa se je delež študentov in študentk še zmanjšal. Kljub temu da so se okupatorji želeli znebiti ljubljanskih intelektualcev, pa so se nekateri kljub nevarnostim odločili — iz različnih vzgibov in motivacij — za pridružitev osvobodilnemu boju. 

Za konec zato Hrib poda splošen pregled, koliko študentk in študentov je tako ali drugače doprineslo k osvobodilnemu in antifašističnemu boju.

Hrib

Borbali sta NikaG in Karin. 

**********

Pozdravljene nazaj v univerzitetnem bloku. Sledi komentar predsedstva Mladih za vrednote NOB Slovenija.

Mladi za vrednote NOB Slovenije – zgodba o prizadevnosti, uporniški energiji in izbrisanem poglavju

Poslušaj

Zgodba mladinske organizacije pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, krajše ZZB NOB, je zgodba o mladih, ki so se odločili, da dediščina narodnoosvobodilnega boja ni stvar arhivov, zaprašenih knjig in dolgočasnih procesij, temveč živa in boja vredna dediščina – temelj za prihodnost. Ta skupina mladih, ki se je ob začetni podpori ZZB NOB zavezala, da bo to dediščino ohranjala, širila in postavljala v sodobni kontekst.

Od začetkov do utrjene strukture

Organizacija je začela delovati kot Mladinska komisija leta 2013. Tri leta zatem se je preimenovala v Mlade borce za vrednote NOB, nato pa je leta 2019 pod novim imenom Mladi za vrednote NOB Slovenije jasno definirala svojo identiteto, oblikovala je lasten znak in vizijo. Ves čas je delovala v skladu s statutom ZZB in si prizadevala za formalizacijo svojega pravilnika, ob tem večkrat pozvala k nadgradnji statuta zveze, na koncu pa celo sama spisala predloge, ki pa jih pristojna komisija ni niti obravnavala. Te spremembe bi omogočale večjo avtonomijo in jasnost v razmerju do matične organizacije. Kolikor vemo, ti predlogi nikoli niso bili obravnavani. 

Aktivnosti – glas mladih proti pozabi

Pod različnimi vodstvi smo Mladi za vrednote NOB izvajali številne dejavnosti. Organizirali smo okrogle mize, kot tisto v času epidemije, kjer so sodelovali predstavniki treh generacij: mladi, povojna generacija in generacija partizanov – tu velja izpostaviti udeležbo partizanke Malči Jakša. Soustvarjali smo spletne proslave, kot na primer ob 80-letnici osvoboditve, kjer je MNOB sama organizirala snemanje izjav mladih, ki so bile ključne pri spletni proslavi ZZB NOB. Skrbeli smo za digitalizacijo in arhiviranje spomina, kjer smo s pomočjo mladega kadra posneli in javno objavili številne proslave, govore in pričevanja – brez finančne ali tehnične podpore; interesirani si lahko te vsebine ogledate na našem YouTube kanalu. 

Z lastnimi sredstvi in strokovnimi prostovoljci je MNOB organizirala številne pohode z zgodovinskim vodstvom. Sodelovali smo z evropskimi institucijami, vključno z obiskom v Evropskem parlamentu. Vodili smo tematske pogovorne večere s političnimi predstavniki, zgodovinarji, umetniki, aktivisti – vse v duhu odprtega dialoga in širjenja vrednot NOB med mladimi. 

Odprtost, solidarnost, upor

MNOB je odprto sodeloval tudi z drugimi organizacijami, na primer z Društvom slovenskih študentk in študentov na Dunaju in Zvezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, ter bil glas mladih v širši družbi, zlasti v času epidemije in političnih pretresov. Z medijskimi objavami, prispevki in na spletni platformi je mlade nagovarjal k domoljubju, protifašizmu, solidarnosti in socialni pravičnosti. V ospredju ni bila nostalgična pripoved, temveč sodoben antifašizem.

Ukinitev brez glasu

18. decembra 2024 je Glavni odbor ZZB NOB Slovenije na svoji 4. redni seji – brez prisotnosti katerega koli predstavnika mladinske organizacije – s sklepom ukinil MNOB. O seji in njeni vsebini MNOB ni bil uradno obveščen, kar predstavlja resen precedens v odnosih znotraj zveze. Vršilec dolžnosti predsednika je obvestilo o ukinitvi prejel šele konec marca 2025, tri mesece po dejanski odločitvi. Odbor je zavrnil večkratne prošnje članov za zapisnik te seje. Tu se je smiselno vprašati tudi o tem, koliko zveza spoštuje zakonsko zapovedano javno delovanje društev.

GO je sicer uradno na isti seji ustanovil »novo mladinsko organizacijo«, ki za zdaj ostaja brez vodstva, brez članstva in brez imena. Žal so se v mesecih do ukinitve MNOB pojavile določene neuradne informacije in indici, da se za vodenje te »očiščene« mladinske organizacije predvideva preizkušen in pokoren kader, ki je že zdaj vpet v strukture liberalne politične opcije. V kolikšni meri bodo ti spoštovali in širili vrednote NOB, bomo še videli. 

Bitka zoper birokracijo

V pismu o odstopu, napisanem oktobra 2024, je takratni predsednik Žiga Novak opozoril, da delovanje MNOB sistematično zavirajo generalna sekretarka ZZB in elementi znotraj predsedstva, ki ne delijo vrednot NOB. Med drugim je izpostavil ignoriranje dopisov, izključevanje iz sej, preprečevanje kandidature za razpise za nepovratna sredstva in celo odvzem lastnih sredstev mladinske organizacije. Vse to je – kot je zapisal – v neposrednem nasprotju z vrednotami NOB: tovarištvom, solidarnostjo, spoštovanjem.

Sporočilo prihodnosti

Čeprav je organizacija uradno ukinjena, ostaja njena zgodovina zapis boja generacije, ki ni želela le ponavljati zgodovine, temveč jo živeti v duhu pravičnosti in upora. MNOB ni bil le podmladek – bil je glas, ki je z resnostjo in humorjem, s filmom in pesmijo, z govorom in pohodom dokazoval, da vrednote NOB niso preteklost, ampak obveza prihodnosti. Kljub klavrnemu koncu organizacije smo se člani v letih povezali in naša tovarištva bodo zelo dragocena v vedno težjih časih, ki prihajajo.

SMRT FAŠIZMU – SVOBODA NARODU!

Pisalo je predsedstvo ukinjene MNOB.