Čebele, lososi in stres

Čebele, lososi in stres

Aktualno-politična novica

Neolitske poljedelske skupnosti so v prehrani že uporabljale med in medene izdelke. Pred tednom dni je velika raziskovalna skupina, v kateri so bili tudi Slovenci, v reviji Nature objavila analizo neolitskih lončarskih izdelkov z različnih arheoloških najdišč v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

V raziskavi so sodelovali kemiki in arheologi, preučili pa so kar 6400 glinenih kuhinjskih posod. Najstarejše so bile stare devet tisoč let, najmlajše pa so uporabljali pred štirimi tisočletji. Raziskovalci so s kemijskimi analizami iskali značilne znake prisotnosti čebeljega voska v vzorcih ostankov maščob v glinenih posodah. Ostanki čebeljega voska niso bili pogosti, a je bil vzorec najdb široko geografsko razširjen, kar morda nakazuje na začetke udomačevanja čebel že v neolitiku.

Zakaj se nekateri s stresom spopadamo dobro, drugi pa nekoliko slabše? Raziskovalci iz Filadelfije s prstom kažejo na mitohondrij. To je tisti celični organel, s katerim celica diha in v katerem nastaja molekula ATP, brez katere celica ne bi imela energije za celične procese.

V reviji Proceedings of the National Academy of Sciences ameriški znanstveniki trdijo, da ima mitohondrij še eno pomembno vlogo, in sicer, da kot nevromodulator interpretira stresne dejavnike. Od te interpretacije je odvisen odziv telesa na stres.

Ko so miškam odstranili različne gene za pomembne dele mitohondrija in tako zmanjšali njegovo funkcijo, je prišlo do opazno večjega odziva na stres. Pojavilo se je povišanje ravni kortizola, noradrenalina, dejavnikov vnetja in glukoze. Značilni stresni reakciji se je pridružila remodelacija možganov zaradi povečane transkripcije v hipokampusu, posledica česar je denimo poslabšanje spomina.

Pretiran odziv na stres z leti lahko preraste v bolezen, zato za zdravje mitohondrijev skrbimo s prehrano in z rednim gibanjem. Predhodni stresni življenjski dogodki iz otroštva pa so, hoteli ali ne, že spremenili vašo mitohondrijsko DNA - na boljše ali slabše.

Gensko spremenjeni losos je prva žival, ki se bo znašla na krožnikih Američanov. Podjetje AquaBounty Technologies iz zvezne države Massachusetts je lososom AquAdvantage spremenilo izražanje rastnega hormona. Takšni lososi že po osemnajstih mesecih dosežejo odraslo velikost in nanje ni treba čakati tri leta, kot za rast porabijo navadni lososi. Glede na strogo omejitev gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji se ni treba bati, da bi se gensko spremenjene živali kmalu znašle na naših jedilnikih.

Mitohondrije, čebele in losose sta opazovali Andrea in Zarja.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness