Hiša z debelo kožo

Projekt podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

Pozdravljeni v prvi oddaji iz tematskega sklopa Ekovest, ki ga pod geslom Širi vest in zavest o ekologiji pripravljamo sodelavci ter sodelavke znanstvene in aktualnopolitične redakcije Radia Študent. V oddajah in radijskih pogovorih, ki bodo potekali v sodelovanju z ekoskladom vse do oktobra, bomo obravnavali trenutne ekološke in energetske probleme ter kako se na njih kot družba odzivamo. Hkrati bomo raziskali, kako se moderna znanost in tehnologija soočata z vedno bolj perečo okoljsko problematiko, ki nam, v morda ne tako daljni prihodnosti, grozi z ekološko katastrofo.

V današnji oddaji si bomo pobližje ogledali enega izmed pristopov, s katerim želimo zmanjšati porabo energije – energetsko sanacijo stavb. Zaradi nedavno sprejetih evropskih direktiv je vedno več že obstoječih zgradb podvrženih energetski sanaciji. Zaradi tega ni neverjetno, da bo - ali pa je že bilo - marsikatero stanovanje poslušalca in poslušalke energetsko sanirano. Pogledali si bomo, kako učinkovit je takšen pristop k zmanjšanju naše odvisnosti energije ter koliko se da s sanacijo zmanjšati naš škodljiv vpliv na okolje. Vabljeni k poslušanju.    

V zadnjih desetletjih se je svet začel zavedati problemov, ki jih prinaša trenutna odvisnost od virov energije. Čeprav se večina ljudi zaveda dejstva, da je svetovna količina fosilnih goriv omejena ter da njihovih zalog počasi zmanjkuje, je večina držav za normalno obratovanje še vedno povsem odvisna od nafte. Evropska unija se tako danes zaradi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov sooča s številnimi izzivi.

Problem vira energije je prav tako povezan s podnebnimi spremembami, ki jih ljudje izredno pospešujemo z izpustom številnih toplogrednih plinov, ki se ustvarijo pri izgorevanju fosilnih goriv. Septembra 2016, v mesecu, ko je tudi sicer na letni ravni ponavadi v ozračju najmanj ogljikovega dioksida, se vrednost ogljikovega dioksida v ozračju ni spustila pod 400 delcev na milijon. Za primerjavo, količina ogljikovega dioksida v zraku je skozi večino človeške zgodovine, vse tja do dvajsetega stoletja, ostala stabilna pri vrednosti okoli 300 delcev na milijon.   

Čeprav je meja 400-ih delcev na milijon povsem arbitrarna, je bolj zgovoren trend gibanja vrednosti CO2-ja v zadnjem stoletju, ki skokovito narašča. Znanstvenice in znanstveniki opozarjajo, da je bilo zadnje obdobje, ko so bile takšne koncentracije CO2-ja v zraku prisotne dalj časa, pred 20 milijoni let. Takrat je bila povprečna letna temperatura za 6 stopinj višja kot danes, zaradi česar so se ledene površine stopile, gladina morja pa se je posledično dvignila celo do 40 metrov več kot danes. Nič ne izključuje možnosti, da se podobno ne more ponoviti tudi sedaj.

V kontekstu podnebne in energetske krize se zato države Evropske unije trudijo na različne načine uskladiti v zmanjševanju trenutne odvisnosti od fosilnih goriv. Eden od pristopov za zmanjšanje porabe energije je urejanje stavb tako, da imajo večji izkoristek od porabljene energije. Moderna arhitektura in gradbeništvo, zlasti po energetski krizi v 70-ih letih, vedno bolj upoštevata aspekte učinkovite porabe energije pri zasnovi in gradnji stavb. A večino obstoječih stavb se, zgolj zavoljo energetske varčnosti, ne bo podrlo in zgradilo na novo.

K že obstoječim stavbam se zato pristopa z njihovo energetsko oziroma ekološko sanacijo. Kaj je energetska sanacija, nam obrazloži profesor Gradbene fakultete Univerze v Ljubljani, doktor Roman Kunič:

izjava

Skrb za energetsko učinkovitost zgradb ali drugih bivališč je bila sicer prisotna že skozi celotno človeško zgodovino. Ohranjanje višje temperature znotraj bivališč je bilo namreč eden od pogojev, da smo ljudje lahko preživeli hladne zime. Vendar pa je koncept gradnje stavb za čim bolj učinkovito izrabo energije prišel v ospredje šele z nastopom naftne krize v 70-ih, kot nam podrobneje razloži profesor Kunič:  

izjava

Za določitev smernic, s pomočjo katerih bi prihranili porabo primarne energije v državah Evropske unije, je Evropski parlament leta 2012 izdal direktivo o energetski učinkovitosti. V njej so začrtani cilji zmanjšanja porabe energije za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi s trenutnimi projekcijami bodoče porabe. V kontekstu direktive je slovensko Ministrstvo za infrastrukturo leta 2015 izdelalo strategijo za energetsko učinkovitost, v kateri več točk pokriva tudi energetsko sanacijo stavb. Okvire strategije za energetsko učinkovitost na področju energetske sanacije stavb povzame doktor Roman Kunič:

izjava

Za dosego teh ciljev v Sloveniji s finančnega vidika skrbi s strani države ustanovljeni Eko sklad. Investicije v energetsko obnovo stavb financira z nizkoobrestnimi krediti, katerih obresti znašajo 1,5 odstotka nad trimesečnim povprečjem obrestnih mer evropskih bank EURIBOR. Poleg tega Eko sklad na razpisih ponuja tudi nepovratna sredstva, ki jih zbira na podlagi energetskega zakona. Vire sredstev pojasni Vesna Černilogar iz Eko sklada:

izjava

Potencial za prihranek energije na področju stavbarstva je izredno velik, saj za ogrevanje stavb v Sloveniji porabimo skoraj 50 odstotkov vse energije. Z manjšo porabo energije posledično zmanjšamo tudi količino emisij toplogrednih plinov ter drugih onesnaževalcev zraka. Več o tem, kako se pristopa k energetski sanaciji že obstoječih zgradb, nam pove magister Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan:

izjava

Sledi kratki glasbeni premor, po katerem si bomo pogledali, kako poteka energetska sanacija v praksi in tudi kakšne probleme lahko prinese s sabo. Ostanite z nami na 89.3 MHz.

vmesni komad

Dobrodošli nazaj k poslušanju oddaje, ki jo podpira Eko sklad, kjer danes govorimo o energetski sanaciji stavb. Spoznali smo že, kakšen pomen ima učinkovita energetska sanacija stavb, v katero smer se razvija in kako poteka sam proces. V nadaljevanju pa se bomo posvetili spodbujanju energetske sanacije ter nekaterim problemom, ki se na tem področju pojavljajo.

Ko govorimo o energetskih sanacijah stavb predstavlja glavni akt na tem področju Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Ta namreč opredeljuje, kakšna mora biti kvaliteta izolacije stavbe, glede na potrebe električne energije in energije za ogrevanje. Pravilnik torej določa, koliko moramo stavbo izolirati ter kateri materiali so najbolj primerni, da dosežemo minimalne zahteve energetsko učinkovite stavbe. Kako se spodbuja sanacijo že zgrajenih stavb, nam zaupa magister Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost:

izjava

Kot smo danes že omenili, obstajajo tako energetske sanacije že obstoječih zgradb kot tudi novogradnje energetsko učinkovitih stavb. Po evropski direktivi naj bi bile tako zgradbe v prihodnosti skoraj nič energijsko potratne. Tak primer zgradbe predstavlja pasivna hiša, ki s svojo zasnovo deluje po principu energetsko učinkovite zgradbe. Več o pasivni hiši in ostalih nizkoenergetskih novogradnjah boste lahko slišali v pogovoru, ki ga v etru Radia Študent pripravljamo v soboto zjutraj ob 9:30 uri.

Poleg pozitivnih vplivov energetske sanacije stavb pa ne smemo pozabiti tudi na njihove pomanjkljivosti. Arhitekt Tomaž Krištof opozarja, da je precej pogosta pomanjkljivost slaba izvedba obnove, ki izpusti obnovo balkonov in drugih elementov zgradbe, ki posledično predstavljajo toplotne mostove in s tem zmanjšujejo učinke prenove:

izjava

Naslednji problem, ki je prav tako posledica pomanjkljive izvedbe, pa je povišanje koncentracije vlage v stavbah in posledični pojav plesni. Hiša, ki je slabo izolirana, diha oziroma se zrači po naravni poti, torej nekontrolirano, kar seveda pomeni velike toplotne izgube. Toplotno izolirana hiša pa je bolj zatesnjena in posledično potrebuje bolj kvalitetno in zavestno prezračevanje. Z izboljšanjem hišnega ovoja pride do večje zrakotesnosti stavbnega pohištva, predvsem oken. Tako ob neustrezni uporabi in posledično premajhnem prezračevanju nastopijo velike težave s slabim notranjim zrakom, zastajanjem vlage, kondenzacijo na okvirjih oken ter pojavom plesni v notranjem okolju.

O težavah, s katerimi se srečujemo pri prezračevanju energetsko saniranih stavb, nam več pove doktor Roman Kunič:

izjava

Sledi glasbeni premor. Ko se vrnemo nazaj, bomo spregovorili o problemih, povezanih z energetsko sanacijo stavb, s katerimi se soočamo v Sloveniji zaradi naše geološke lege.

vmesni komad

Dobrodošli nazaj na frekvenco 89,3 MHz. V današnji oddaji, ki jo podpira Eko sklad, smo danes že spregovorili o težavi prezračevanja. V nadaljevanju se bomo posvetili še nekaterim drugim problemom.

Pri energetski sanaciji stavb ne smemo pozabiti osnovnih zakonitosti narave, ki so značilne za območje Slovenije. Enega od teh problemov, ki je posredno povezan s prezračevanjem stavb, predstavlja radon.

Radon je radioaktiven žlahtni plin, ki nastane iz radija v uranovem razpadnem nizu v zemeljski skorji. Ob nastanku potuje proti zemeljski površini, zato ga v večjih koncentracijah najdemo v jamah, rudnikih, lahko pa tudi v stavbah. V zgradbe preide preko zemljišča, na katerem stojijo. V Sloveniji je namreč kar tretjina površine izpostavljena povišani koncentraciji radona. Visoke koncentracije radona v zgradbah se pojavljajo predvsem na območjih, kjer so tla porozna, torej predvsem kraška tla in prodnate podlage. Za radon manj propustna pa so glinena tla.

Čeprav plin ne predstavlja velike nevarnosti za človeka, pa je ob stalni izpostavljenosti lahko kancerogen za dihalni sistem. Problematičen je predvsem v šolah in vrtcih, v katerih prezračevalni sistem ni učinkovit.  Zato je pri energetski sanaciji stavb ključnega pomena tudi ustrezna ureditev prezračevanja.

Radon pa ne predstavlja edine naravne grožnje. Pri energetski sanaciji stavb je nujno treba upoštevati tudi potrese. Slovenija se namreč nahaja na potresno dejavnem območju na stiku jadranske in evrazijske litosferske plošče. Poleg tega znaten del prebivalstva živi v stavbah, ki so bile grajene po drugi svetovni vojni, a pred potresom v Skopju leta 1963. Po tem potresu se je namreč v Jugoslaviji vzpostavilo ostrejše standarde potresne varnosti. Stavbe, grajene v omenjenem časovnem obdobju, so torej glede potresne varnosti vprašljive. Zato bi morala učinkovita sanacija stavb upoštevati tudi dejstvo varne protipotresne gradnje, opozarja arhitekt Tomaž Krištof:

izjava

Krištof pri prenovah starih in iz stališča potresne varnosti vprašljivih stavb opozarja tudi na nepremišljeno zastavljene zahteve in način presoje pri dodeljevanju subvencij:

izjava

Vesna Černilogar iz Eko sklada odgovarja, da Eko sklad nudi zgolj finančno podporo energetskim sanacijam, medtem ko za presojo potrebnih posegov na posameznih stavbah ni ne odgovoren ne usposobljen:

izjava

S tem, da bi morali ob energetski sanaciji stavb upoštevati tudi druge dejavnike, se strinja tudi arhitektka Janja Barši, ki poleg varnostnega izpostavlja tudi arhitekturni vidik:

izjava

Kot je že bilo omenjeno, finančne spodbude za energetsko sanacijo stavb izhajajo iz evropske direktive o energetski učinkovitosti. Prav v tej gre po mnenju Tomaža Krištofa iskati tudi razlog, da se pri energetskih sanacijah ne upošteva potreb po drugih vrstah obnove stavb, med katerimi so najbolj kritične obnove za izboljšanje potresne varnosti. V državah evropskega jedra namreč potresi predstavljajo precej manjšo nevarnost kot v perifernih sredozemskih državah članicah:

izjava

Energetska sanacija stavb nam ponuja način, kako močno zmanjšati porabo energije že obstoječih zgradb. A kot smo poskušali pokazati v današnji oddaji, je za kvalitetno sanacijo treba hkrati upoštevati tudi druge aspekte gradnje. Brez skrbi za potresno varnost, kvalitetno prezračevanje ter stikom z okolico lahko pri energetski sanaciji stavb s sabo prinesemo tudi številne neželene učinke. S sočasnim upoštevanjem teh vidikov se lahko izognemo zmanjšanju kvalitete samega bivanja v teh zgradbah na račun sanacije.

Tako smo prišli do zaključka prve oddaje v sklopu projekta Ekovest, ki ga podpira Eko sklad. V naslednji oddaji, ki bo na sporedu 25. aprila, bomo govorili o decentraliziranih električnih omrežjih. Za konec pa vabljeni še k poslušanju pogovora o arhitekturnih pogledih na učinkovito rabo obnovljivih virov energije, ki bo v etru to soboto ob 9.30 dopoldne na radiu Študent.

Radio so sanirali Sebastjan, Arne in Zwitter

Brala sta Pia in Cvetko.

Tehniciral je Jure G.