Aminokisline v okolici Saturnove lune Enkelad

Aktualno-politična novica
4. 10. 2019 - 7.05

Leta 1997 je NASA izstrelila satelit Cassini - že četrto sondo, ki so jo izstrelili, da bi z njo proučevali Saturn in njegovo bližnjo okolico. Cassini je do Saturna prispel leta 2004 in v njegovi orbiti s pomočjo kopice inštrumentov 13 let zbiral podatke, predno so ga leta 2017 strmoglavili v Saturn. Dve leti po tem pa so raziskovalci v gori podatkov odkrili, da Saturnova luna Enkelad pod svojo ledeno skorjo skriva aminokisline

Na Zemlji lahko v globinah oceanov najdemo podvodne vrelce, v katerih se morska voda meša z magmo in se tako segreje na več kot 350 stopinj Celzija. Ob tem procesu segrevanja pa vemo, da kot stranski produkt iz organskih snovi dobimo aminokisline. Aminokisline so za nas pomembne, saj jih smatramo za osnovne gradnike življenja, njihova prisotnost v oceanih pa omogoča poigravanje s teorijo nastanka življenja brez prisotnosti sončne svetlobe

Enkelad kroži zelo nizko nad Saturnom. Tu so prisotne močne plimske sile, ki zaradi gravitacijske sile med Saturnom in Enkeladom krčijo in širijo slednjega in ga s tem segrevajo. Znanstveniki zato verjamejo, da ima tekočo sredico. To nakazujejo tudi mnogi posnetki gejzirskih izbruhov na površju Enkelada. S pomočjo masnega spektrometra in analizatorja kozmičnega prahu na krovu Cassinija so znanstveniki odkrili prisotnost težjih in kompleksnejših aminokislin. Zaradi narave pridobivanja podatkov pa je bilo težko določiti, ali aminokisline prihajajo s površja lune in so posledica meteoritov ali prihajajo iz notranjosti.

Nova študija, ki se osredotoča na podrobnejšo analizo kozmičnega prahu, je odkrila prisotnost lažjih delov aminokislin, ki so vodotopni. Tako so znanstveniki in znanstvenice prišli do zaključka, da te aminokisline prihajajo iz območij pod ledom.

Odkritje je pomembno, ker za edino življenje, ki ga poznamo, potrebujemo aminokisline, in ker vsako odkritje aminokislin ob prisotnosti vode - in podvodnih vrelcev - pomeni potencialno možnost za obstoj življenja. Neraziskanih podatkov s sonde Cassini je ogromno, v kratkem pa lahko pričakujemo izstrelitev sonde Dragonfly. Njen končni cilj je Saturnova luna Titan, in bo, tako kot njen prednik, na preži za znaki življenja onkraj planeta Zemlja. 

Z žlico v kisli juhi sem to jutro Zbritoff spisal Nejc.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.