Vir slike: Pixabay

Dobro jutro! V današnjem Znanstvenem BritOFFu poročamo o raziskavi ameriške znanstvene skupine, ki je opazovala, kako antidepresivi vplivajo na plodnost glist in vinskih mušic. Te namreč s starostjo postanejo manj plodne - vendar je raziskava pokazala, da jim plodnost izboljšajo antidepresivi, ki so vključeni v signalizacijsko pot s serotoninom.

S starostjo se kakovost spolnih celic pri številnih živalih zmanjša. Podobno se dogaja pri dveh najpogostejših nevretenčarskih modelnih organizmih - pri glisti Caenorhabditis elegans in vinski mušici Drosophila melanogaster. Zaradi staranja so napake ob nastajanju jajčec vse pogostejše, zato ta večinoma niso primerna za oploditev in razvoj zarodka. Glista C. elegans pa se od vinskih mušic razlikuje v tem, da je hermafrodit - torej v istem telesu nastajajo tako jajčeca kot spermiji. Prejšnje raziskave na glistah so pokazale, da moški feromon ascr#10, ki ga med drugim regulira tudi serotonin, izboljšuje plodnost. Spodbudi namreč povečanje števila zarodnih celic, iz katerih se razvijejo jajčeca - ta so tudi morfološko pravilnejša, z manj kromosomskimi napakami in v večji meri uspešno oplojena. 

Raziskovalno skupino je zanimalo, ali ima dodajanje antidepresivov, ki preprečijo ponovni privzem serotonina, prav tako pozitiven učinek na plodnost. Preučevala je aktivno učinkovino fluoksetin, ki jo uvrščamo med selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina. S svojim delovanjem prepreči ponovni privzem serotonina v nevron - ta ostane v sinaptični špranji in njegov učinek se podaljša.

Poskuse so izvajali na odraslih glistah in glistah, ki so že presegle optimalno obdobje za parjenje. Če so tri dni starim glistam, torej v optimalnem času za razmnoževanje, v hrano dodali antidepresiv fluoksetin, niso zabeležili nobenega učinka na plodnost. Če pa so pet dni stare gliste, ki se jim plodna doba izteka, izpostavili fluoksetinu, je bila razlika očitna: gliste, podvržene antidepresivu, so imele večje število zarodnih celic za jajčne celice. Nastala jajčeca so bila tudi boljše kakovosti - ob delitvah je bilo manj napak, njihova morfologija je bila videti primernejša, hkrati pa se jih je ob oploditvi dvakrat več uspešno razvilo v zarodke. 

Nadalje je raziskovalno skupino zanimalo, ali je vpliv serotonina na razvoj jajčec evolucijsko ohranjen proces. S tem namenom so učinek antidepresiva preverili tudi pri vinski mušici. Ob dodatku fluoksetina so opazili, da ta ne vpliva na število jajčnih celic, temveč poveča število folikularnih celic. Te obdajajo jajčno celico in skrbijo za njeno rast in razvoj. Opazili so še, da tako kot pri glistah tudi pri mušicah učinkovina pozitivno vpliva na morfologijo in plodnost jajčec.

Antidepresivi, ki temeljijo na zaviranju ponovnega privzema serotonina, imajo torej pri vinski mušici in glisti različne učinke, vendar podoben rezultat - izboljšajo plodnost pri starejših osebkih. Rezultati raziskave morda zvenijo protislovno. Znano je namreč, da pri ljudeh antidepresivi, ki zavirajo privzem serotonina, negativno vplivajo na druge aspekte razmnoževanja in se uporabljajo za zdravljenje prehitre ejakulacije. Zato bo naslednji korak opazovanje učinkov na vretenčarje.

Plodnost glist in mušic je spremljala Dora.