Vsem je dobro znana zgodba kukavice, ki nese jajca v tuja gnezda in tako prepusti vzgojo svojega podmladka drugim vrstam ptic. To vedenje predstavlja zanimivo obliko parazitizma, tako imenovani parazitizem zaroda. Ta se je pri nekaterih vrstah mravelj razvil v skrajno obliko, pri kateri za zarod v koloniji ene vrste skrbi neka druga, sorodna vrsta teh socialnih žuželk.

Revija BMC Evolutionary Biology je pretekli mesec objavila članek, v katerem so znanstveniki in znanstvenice želeli odkriti evolucijski izvor tega  sužnjelastništva. Pod drobnogled so vzeli mravlje iz rodu Formica, katerega predstavniki so splošno razširjeni po celotni Evropi ter severni Aziji. Znotraj omenjenega rodu so izbrali šestnajst vrst z različnimi oblikami socialnega vedenja.

V raziskavo so tako vključili tri skupine mravelj. Vrste, ki same skrbijo za svoj zarod, vrste, ki tako kot kukavice odlagajo svoja jajčeca v mravljišča drugih vrst, ter mravlje, ki na svojih roparskih pohodih ugrabijo bube neki drugi vrsti. Tuje bube nato prenesejo v svojo kolonijo, kjer odrasejo kot sužnji, ki skrbijo za podmladek in varnost svojih gospodarjev.

Raziskovalci in raziskovalke so pridobili sekvence različnih genov teh šestnajstih vrst mravelj in na podlagi podobnosti med sekvencami ugotovili njihove sorodstvene odnose. Rezultati predstavljene študije nakazujejo, da naj bi najprej vse vrste omenjene skupine mravelj same skrbele za svojo kolonijo. Nekoliko kasneje naj bi se pojavil parazitski način življenja, pri katerem se jajčeca odlaga v tuje kolonije. Iz te bolj blage oblike parazitizma zaroda pa naj bi se razvil popolnoma sužnjelastniški družbeni odnos, pri katerem je edina naloga gospodarjev, da se razmnožujejo in zagotovijo dovolj veliko število sužnjev, ki bodo skrbeli za njihovo kolonijo.

Mravlje je zasužnjil Gregor.