V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je 3,4-metilendioksimetamfetamin obnorel klubsko sceno. Ali vam ime MDMA pove več? Ali pa ekstazi, x, cukr in vsa druga imena, ki jih je skozi čas pridobila ta stimulativna droga? Znanstveniki z Univerze v Exetru so nedavno raziskovali in primerjali simptome uporabe MDMA-ja z ostalimi drogami, ki jih danes ljudje množično uporabljajo.

Kot mnoge ostale droge so MDMA sprva uporabljali v drugačne namene. Odkrili so ga leta 1912 kot zdravilo za preprečevanje krvavitve. Kmalu po tem so mu pripisali tudi ostale psihoaktivne učinke, kot so na primer evforija, občutek dobrega počutja, želja po komuniciranju z ostalimi ljudmi in mnogi drugi. Tako so MDMA razvili v psihoterapevtske namene, danes pa se ideja o klinični uporabi MDMA-ja med znanstveniki znova vrača.

Kako MDMA sploh deluje na naše telo, še ni popolnoma znano. Vemo, da deluje na različne celične receptorje, poleg tega pa vpliva na sproščanje različnih živčnih prenašalcev. Najbolje so preučili njegovo delovanje na serotonin, hormon sreče. MDMA poveča sproščanje serotonina, poleg tega pa lahko tudi sam neposredno deluje na serotoninske receptorje.

Znanstvenice in znanstveniki so v reviji Journal of Psychopharmacology podrobneje raziskovali povečano empatijo med uporabniki MDMA-ja. V raziskavi s 67 preiskovanci so primerjali tri skupine ljudi. Prva skupina je vključevala ljudi, ki so redno jemali droge, vključno z MDMA-jem. Druga skupina je vključevala ljudi, ki so jemali droge, vendar brez MDMA-ja. Tretja skupina pa je vključevala ljudi, ki so uživali le alkohol.

Tako so znanstveniki primerjali učinke MDMA-ja z ostalimi znanimi drogami, kot so na primer kokain, kanabis in ketamin. Empatijo so merili z računalniškimi programi. Najprej je preiskovanec moral rešiti vprašalnik glede svojih občutenj. Nato so morali preiskovanci oceniti razpoloženje ljudi na slikah, opisati so morali tudi svoje občutke ob gledanju slike. Znanstveniki so prišli do zaključka, da je bila skupina ljudi, ki je vključevala uživalce MDMA in ostalih drog, bolj empatična od ostalih dveh skupin.

Že nekaj časa je znano, da MDMA lahko za krajši čas poveča empatijo. Raziskovalci pa se sprašujejo, ali bi lahko MDMA v prihodnosti uporabljali v medicinske oziroma psihoterapevtske namene pri različnih duševnih stiskah. Odgovora še ne poznamo, poznamo pa mnoge hude stranske učinke, kot na primer možganski edem ali srčni infarkt, ki uporabi MDMA-ja v medicini močno nasprotujejo.

Vajenec Matej pravi, da ni boljšega ekstazíja, kot je primorska malvazija.