Mednarodna raziskovalna skupina s področja evolucijske biologije in paleontologije je v reviji Current Biology objavila rezultate raziskave, v kateri so rekonstruirali in primerjali velikost možganov v primerjavi s telesom pri več kot dva tisoč vrstah ptic in ne-ptičjih dinozavrov. Zanimalo jih je, kako in kdaj so se skozi čas razvili tako veliki možgani v primerjavi s telesom, kot jih imajo nekatere papige in vrani.

Skupni prednik današnjih ptic izhaja iz vrst teropodnih dinozavrov. Prav med fosili teh dinozavrov so našli tudi v jantarju ohranjeno najstarejše perje. V raziskavi so pokazali, da so v času pred velikim izumrtjem, na prehodu iz krede v terciar, imeli teropodni dinozavri podobno razmerje velikosti med telesom in možgani kot sodobne ptice. Kasneje, v obdobju jure, se je s preživetimi vrstami nadaljevala evolucija ptic, kot jih poznamo danes.

Relativna velikost ptičjih možganov v primerjavi s telesom je primerljiva z razmerjem, ki je značilno za primate. Vendar je evolucija njihovih možganov še precej neraziskana. V raziskovalni skupini so pokazali, da na razmerje velikosti ni vplival splošen evolucijski trend, zaradi katerega so se telesa ptičjih prednikov manjšala, saj so se vzporedno manjšali tudi možgani. Prav tako niso našli povezave med relativno velikostjo možganov in razvojem sposobnosti letenja. S primerjavo vrst pa so pokazali na to, da se je pri starejših vrstah, kot je Archaeopteryx iz obdobja jure, razmerje med velikostjo možganov in telesa precej spreminjalo. Prav ta spremenljivost pa je lahko postavila temelj za razvoj drugačnega razmerja velikosti.

Pri kladu Neoaves, ki mu pripada 95 odstotkov danes živečih vrst, so v nekaterih primerih kljub manjšanju telesa vrste ohranile prvotno velikost možganov. To so najbolj izrazito opazili pri papigah. Po drugi strani pa se je pri vranih velikost možganov večala sorazmerno z večanjem telesa. Relativna velikost možganov teh dveh skupin ptic je danes večja kot pri njunih predniških vrstah iz obdobja krede.

S pticami je mozgala Urša.