Genomska podatkovna baza GenBank je od preteklega meseca bogatejša za genom nekoliko posebne živali. Ta je v preteklosti zaradi svoje velikosti burila domišljijo pomorščakom ter v nekaj fantazijsko-pustolovskih filmih prevzela vlogo glavnega antagonista, ki naj bi pogubil vse žive. Danes se za te največje nevretenčarje na svetu zanimajo predvsem morske biologinje in biologi. Prav njim lahko pripišemo zasluge za prvo objavo osnutka genoma orjaškega lignja vrste Architeuthis dux.

Orjaški lignji so ljudem zelo nedosegljiva vrsta, saj živijo v nedostopnem habitatu. Ponavadi jih najdemo nekje med dvesto in tisoč metri pod morsko gladino. Tako je mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Univerze v Kopenhagnu pridobila vzorec le enega orjaškega lignja. Iz vzorca so v laboratoriju najprej izolirali DNK, ki so jo nadalje s postopkom določanja DNK zaporedja pretvorili v računalniško obliko. Nato so pridobljena zaporedja uredili z bioinformatskimi orodji in tako pridobili končni osnutek genoma orjaškega lignja.

Ker nam sámo DNK zaporedje pove bolj malo, so raziskovalke in raziskovalci določili še lokacije vseh znanih genov in njihovo funkcijo v organizmu. Za takšne analize sicer potrebujemo sveže vzorce, vendar je te zaradi slabega dostopa do orjaških lignjev zelo težko dobiti. Tako so analizo izvedli s primerjavo z drugimi vrstami lignjev, katerih gene in njihove funkcije že poznamo, poleg tega pa so orjaškemu lignju sorodne in posledično podobne.

Tu so naleteli na zanimivo opažanje. Znano je, da je vedenje večine glavonožcev zapleteno, kognitivne procese jim namreč omogoča visoko specializiran živčni sistem. Njihovo vedenje je podobno tistemu nekaterih vretenčarjev, med katere spadamo tudi ljudje. Raziskovalna skupina je identificirala veliko število genov, ki kodirajo zapis za molekule, za katere je na podlagi preteklih raziskav znano, da sodelujejo pri razvoju možganov vretenčarjev. Zdi se torej, da se je med evolucijo kompleksnost možganov pri nekaterih vretenčarjih ter nevretenčarjih razvijala neodvisno.

Naše znanje o orjaškem lignju vrste Architeuthis dux je zaenkrat še bolj skromno. Omenjeni znanstveni dosežek nam omogoča proučevanje te živali brez neposrednega opazovanja, pač pa kar preko analize njenega genoma. Znanstvenice in znanstveniki tako upajo, da bodo kmalu uspeli bolje spoznati razloge za prilagoditev vrste na globokomorsko okolje ter konec koncev tudi vzroke za njeno nenavadno velikost.

Kalamarila je Laura.