Skupina raziskovalcev z Univerze v Sao Paulu v Braziliji je objavila rezultate izčrpne raziskave o sporazumevanju brazilskih hudourniških žab. Hylodes japi [izg: hilodes japi] ali brazilska hudourniška žaba je endemitska vrsta, ki jo najdemo v hitro tekočih vodah v gorovju vzhodne Brazilije. Vrsta je bila natančneje opisana lansko leto, v tej najnovejši raziskavi pa so se posvetili še analizi vidnih in zvočnih signalov, ki jih posamezne živali proizvajajo v času paritvene sezone.

V seriji terenskih opazovanj so ugotovili, da hudourniške žabe pri svoji komunikaciji uporabljajo zvočne, vizualne in taktilne signale. Klice samcev so zabeležili vsak mesec v letu razen v oktobru. V času paritvene sezone so se zborovsko oglašali trikrat na dan, in sicer eno uro pred sončnim vzhodom, drugič okoli opoldneva in tretjič eno uro pred sončnim zahodom. Samci z zvočnimi signali označujejo tudi svoje lokacije hranjenja in ščitijo svoja pod kamni zgrajena gnezda v tekočih vodah.

Vidno signalizacijo so raziskovalci zabeležili v povezavi s štirimi oblikami vedenja, in sicer v namene označevanja teritorija, bližnjega ali daljnega srečanja z drugim samcem ter v času dvorjenja. Samec varuje okolico svojega gnezda pod deročim tokom z različnimi gibi rok in nog. Vedenje je odvisno od tega, kako blizu pride drug samec ali če v njegov teritorij vstopi samica, s katero se spusti v hudourniško globino. Tako je svet brezrepih dvoživk bogatejši za znanje o oglašanju in vedenju novih brazilskih članov.

Na Univerzi v Teksasu so se dokopali bližje razumevanju, zakaj lahko o preteklih in prihodnjih dogodkih razmislimo v času, ki je veliko krajši od resničnega dogajanja.

Ko si skupine nevronov podajajo različne informacije, s tem ustvarjajo tudi električne potenciale, ki pa jih lahko na površini glave izmerimo z elektroencefalografijo. Električna aktivnost je različnih frekvenc, in sicer govorimo o alfa, beta, gama, delta, theta in mi valovih. Med ustvarjanjem spominov nad hipokampusom zaznamo hitre gama ritme.

Počasni gama ritmi pa naj bi omogočali, da se dogodkov spominjamo ali jih planiramo v kratkem času. Ti ritmi na daljših valovih kopičijo več informacij, saj vsebujejo manj podrobnosti. Počasnejši valovi našim mislim dajejo fast forward učinek, saj sprocesiramo več informacij z vsakim valom.

Novo spoznanje bi lahko na primer razložilo, zakaj osebe s shizofrenijo, za katere je znano, da imajo porušene gama ritme, slabše razlikujejo med resničnostjo in predstavami. Morda njihovi možgani prenašajo misli o predstavah s frekvenco valov, ki je značilna za resnično dogajanje.

O oglašanju žab sva hitro razmišljali Urša in Maja.