Včeraj ste poslušali Znanstveni britoff o raziskavi z rastlinskim hormonom, danes pa so na vrsti živalski. Koncentracija androgenih in estrogenih hormonov pri vretenčarjih med drugim določa tudi biološki spol osebka.

Predvsem pri vrstah z dominantnimi samicami se včasih zgodi, da so razlike v koncentracijah hormonov med spoloma manjše kot pri drugih vrstah. V reviji Nature pa je skupina raziskovalcev objavila članek, da je pri samicah vrste surikata koncentracija testosterona v času brejosti celo višja kot pri samcih.

Surikate, ki nosijo tudi ime zemeljsko ščene, živijo v skupinah do 50 živali in so zelo socialne. Skupine vodijo dominantne samice, ki so matere tudi do 80-im odstotkom mladičev. Najslavnejši predstavnik vrste je Timon iz risanke Levji kralj.

Avtorji in avtorice raziskave so merile koncentracijo hormonov testosterona, androstenediona in estradiola obeh spolov v obdobju mirovanja in v času paritve oziroma brejosti samic. Androstenedion je prehodna molekula, ki se glede na okolje lahko pretvori v testosteron ali v estrogen. Testosteron je med drugim pomemben hormon za razvoj testisov, medtem ko je estradiol po svoji primarni funkciji pomemben za razvoj ženskih spolnih organov.

Pri dominantnih samicah vrste surikata so opazili višje koncentracije androstenediona, enake koncentracije testosterona in nižje koncentracije estradiola kot pri samcih. V času brejosti pa se je pri dominantnih samicah koncentracija testosterona dvignila celo višje od koncentracije pri samcih. Raziskovalci in raziskovalke predvidevajo, da se je zaradi brejosti androstenedion pretvoril v testosteron.

Opisano hormonsko sliko, torej povišano koncentracijo testosterona, so zabeležili le pri dominantnih samicah, pri podrejenih pa ne. Podobno hormonsko sliko, ki je sicer značilna za moški biološki spol, so opazili tudi pri lisastih hijenah. V raziskavi zaključijo, da so višje koncentracije testosterona verjetno posledica spolne selekcije med samicami.  

O surikatinih hormonih je poročala Urša.