Hura za kožne probiotike

V reviji Science Translational Medicine poročajo o spodbudnih rezultatih zdravljenja atopijskega dermatitisa z uporabo bakterijskega seva kožnega probiotika Roseomonas mucosa. Roseomonas mucosa je namreč komenzal kožnega mikrobioma - organizem, ki živi na ali v drugem organizmu, ima od tega korist, a ne škoduje. Omenjena bakterija je bila najpogosteje prisotna bakterija, izolirana iz kože zdravih prostovoljcev in prostovoljk.

Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože, ki ga spremlja srbeč izpuščaj. Prizadene od 5 do 25 odstotkov otrok ter odrasle, zaenkrat pa ne poznamo učinkovitega zdravila. K stanju prispeva več prepletenih dejavnikov, med njimi okvarjeno delovanje kožne pregrade, imunski odziv in neravnovesje v sestavi kožne mikrobiote. Slednje se pri atopijskemu dermatitisu nanaša predvsem na razrast patogene bakterije Staphylococcus aureus. Z uporabo kožnega probiotika, torej bakterije, ki je sicer prebivalec zdrave kožne mikrobiote, želimo preprečiti ali omejiti naselitev bakterijskih patogenov in tako ublažiti ali celo preprečiti vnetje.

Raziskovalna skupina je prejšnji mesec objavila že drugo študijo, pri kateri pa je poleg kliničnih rezultatov spremljala tudi spremembe v sestavi kožne mikrobiote in mehanizem delovanja probiotika. Študija je zajemala 15 otrok, starih od 3 do 7 let, ki so jim starši štiri mesece dvakrat na teden na prizadeta mesta razpršili sladkorno raztopino z bakterijsko kulturo Roseomonas mucosa. Klinični izsledki so pokazali od 60- do 75-odstotno zmanjšanje intenzivnosti izpuščajev in srbečice. Poleg tega so starši poročali o zmanjšani, nekateri celo popolni opustitvi uporabe kortikosteroidnih krem in vsesplošnemu izboljšanju kakovosti življenja. O stranskih učinkih niso poročali.

Analiza sestave mikrobnih združb na koži je pokazala, da se je v času terapije zmanjšal delež patogene bakterije Staphylococcus aureus, kar nakazuje na vzpostavitev ravnovesja kožne mikrobiote. Mehanizme delovanja Roseomonas mucosa pa so raziskovalci in raziskovalke odkrili v njeni sposobnosti sinteze sfingolipidov. Gre za organske spojine, ki jih uvrščamo med lipide, v pogovornem jeziku pa jih pogosto imenujemo maščobe. Sfingolpidi okrepijo kožno pregrado, da izgublja manj vode, protivnetno delujejo na imunski sistem in preprečujejo naselitev patogenega stafilokoka.

Probiotični sev Roseomonas mucusa je na koži ostal še dobrih 8 mesecev po terapiji. Nanašanje tako imenovanih koristnih bakterij mikrobiote nakazuje na možnost novega pristopa zdravljenja, vendar bo za dostopnost probiotičnih terapij potrebna sprememba zdravstvenih regulativ.

Uporabo probiotikov pozdravlja Teja.