Kdo bo pojedel vso to plastiko

Izdelki iz plastike so že desetletja del našega vsakdana. Cenena izdelava in vsesplošna uporabnost sintetičnih polimerov, pridobljenih iz fosilnih goriv, sta omogočili, da si ne moremo predstavljati življenja brez plastike. Kljub številnim pozitivnim lastnostim tega materiala pa nam njegova trdovratnost in nezmožnost biološke razgradnje iz leta v leto povzročata vse večje preglavice. Prav tako, kot je plastika osvojila vse aspekte našega življenja, je osvojila tudi vse kotičke našega planeta, od nedotaknjenih gozdov do prostranih oceanov.

Plastiko sestavlja vrsta kemijskih spojin, najpogosteje polietilen in polipropilen. Znanstvenice in znanstveniki že vrsto let iščejo načine, ki bi pospešili njihovo razgradnjo. Pretekli mesec je revija Current Biology objavila zanimivo spoznanje mednarodne skupine raziskovalk in raziskovalcev, ki so odkrili do sedaj najhitrejšo biološko razgradnjo polietilena.

Ugotovili so, da lahko ličinke voščene vešče material iz polietilena razgradijo hitreje od kateregakoli drugega organizma. V svoji raziskavi so objavili, da 100 ličink v 12 urah razgradi 92 miligramov polietilena. Podatek ne zveni nič kaj spektakularno. Vendar se je treba zavedati, da so do sedaj znane bakterije in glive, ki so sposobne razcepiti kemijske vezi med ogljikovimi atomi, glavnimi gradniki plastike, za to potrebovale več tednov.

Razlog za to uspešno in hitro prebavljanje plastike je ekološka vloga voščene vešče. V naravi ti metulji svoja jajčeca ležejo  v čebelje panje. Glavna hrana izleglih ličink je tako vosek, v katerem so prisotne vezi med ogljikovimi atomi, ki so zelo podobne tistim v polietilenu.

To odkritje seveda ne pomeni, da bodo ličinke nekega metulja rešile problem kopičenja plastičnih odpadkov. Predstavlja le svetilnik sredi morja, polnega plastike.

Plastike ne prebavlja Gregor.